dolu (881)

s hosto in z njivami v	dolu,	za nekaj trenov potopila	A
odprla oči - ležim v	dolu	travnikov z bilkami	A
razširja duh svoj tja po	dolu!	Tóžno zapúšča krasno	A
stojí; življenje v	dolu,	trudni boj ljudíj -	A
obsijane od mesečine v	dolu	so hiše sanjale bele.	A
stran 25 . \/ V Kanjem	dolu...	Tja čez nizek griček misel	A
poslušal je potnik, po	dolu	gredoč, moj drug mi je	A
322 . / Ropoče mlin v	dolu	nad bistro vodo Ropoče	A
bistro vodo Ropoče mlin v	dolu	nad bistro vodo, klip	A
novih otrok, ‘v delavskem	dolu	in v temnih ulicah in	A
steni v nekem blatnem	dolu,	še brati ni znala, pa	A
čez Kolpo v Jurovskem	dolu	in se zaustavili.Naprej	A
grič, a prijetno doné po	dolu	ubrani glasovi večernega	A
»Kaj je novega? V	Dolu,	pravijo, je gorelo.Ena	A
partija dela v Medvedjem	Dolu	kraj Oskove, kamor greste	A
nezadovoljnosti nego oni v Medvedjem	Dolu.	Posebno so se pritoževali	A
jutri popoldne v Medvedjem	Dolu,	ko bo stalo solnce nad	A
da biva mnogo v Volčjem	Dolu,	kadar je Atif Sarajlija	A
Sarajlija v Medvedjem	Dolu.	Velel je drvarju, naj vzame	A
mraka sva v Medvedjem	Dolu,	naprej naj ti posveti	A
Pri kolibi v Medvedjem	Dolu	sta se poslovila. 21.	A
Sarajlija kaj v Medvedjem	Dolu?	« »Pri drvarjih ga ni bilo	A
jemati drva v Medvedjem	Dolu,	« je rekel Bierkopf, stoječ	A
drva jemlješ v Medvedjem	Dolu.	Tega ti paznik ne bo dovolil	A
tudi kuhar v Medvedjem	Dolu	ga je videl tisto popoldne	A
povratni poti v Medvedjem	Dolu	približali drvarjem, se	A
bilo dogodilo v Medvedjem	Dolu.	In na sv. Lukeža dan je	A
Včasi je ostal v Medvedjem	Dolu	do poznega večera; to	A
za kuharja v Medvedjem	Dolu,	je tako glasno govorilo	A
našim orožjem v Medvedjem	Dolu	na skali nad drvarsko	A
po rabuki v Medvedjem	Dolu	se je peljal v Tuzlo.	A
orožnikom, v Medvedjem	Dolu	je namenoma gledal skozi	A
Damjan razprostrl o Črnem	dolu	in, hvaleč tisti kraj	A
začel praviti o Črnem	dolu:	kakšni silni ljudje so	A
dandanes bivajo v Črnem	dolu,	a žal nimajo priložnosti	A
/ stran 70 . / Črnem	dolu	ne.Najlaže izbriševa spomin	A
tudi na tisti dan v Črnem	dolu.	Jaz in moja nevesta Vas	A
grede bi ga pobral v Novem	dolu,	« je Tine treščil v Resnikovo	A
”Da bi le ne bilo v	Dolu	preveč ljudi!“ pripomni	A
Vaš gospod soprog je v	Dolu?	“ ”On je v blaznici	A
znanih potih proti Blatnemu	dolu,	se je namenil trdno, da	A
počasi proti Blatnemu	dolu,	je zapazil prvikrat, kako	A
Tam, veste, v Blatnem	dolu	...“ ”Sedite in molite	A
časa učitelj v Blatnem	dolu	in Kačur se je preselil	A
spoznal, da bi v Blatnem	dolu	ne mogla biti drugačna	A
dolgo ostati v Blatnem	dolu?	“ ”Nič ne mislim!	A
Dolgčas vam bo v Blatnem	dolu!	“ ”Dolgčas!	A
mestu, gospod? V Blatnem	dolu	niso tako voljni in gosposki	A
Pusto vam je pač v Blatnem	dolu;	samo blato in sama temà	A
Kaj bi drugega v Blatnem	dolu?	Zakaj bi ne živel?“	A
”Kaj imajo v Blatnem	dolu	občinskega tajnika?Če	A
ali si tudi že v Blatnem	dolu	razlagal evangelije?“	A
tega in nobeden v Blatnem	dolu,	ki ima kaj grunta!Bajtarjem	A
zakaj pa ste v Blatnem	dolu?	Zakaj pa ne greste drugam	A
hudega? Tudi v Blatnem	dolu	se da živeti ... za silo	A
tistih senc v Blatnem	dolu.	Čutil se je v tej svetlobi	A
se je rodil v Blatnem	dolu!	“ Rad ga je imel, ker	A
Seveda, tam v Blatnem	dolu!	“ je vzdihnil Ferjan.”Zakaj	A
si bil otrok v Blatnem	dolu	in si otrok še zmerom	A
znatno vojsko v Budačkem	dolu,	kjer pričakuje nadaljnjih	A
vojska proti Budačkemu	dolu,	skozi tesní in grape se	A
v pogin ... V Budačkem	dolu	se zamaje zemlja.V strašnem	A
stjanskega prapora ... V Budačkem	dolu	se vname pokolj ... Hazurala	A
muzika umolkne ... V Budačkem	dolu	se utrga žila, Radonja	A
jesenski dan ... V Budačkem	dolu	utripa lev ... Begi in spahije	A
hej, tam-tam, v Budačkem	dolu	svira muzika ... Čuj: od	A
burja, če bode brila po	dolu,	majala bode vejevje in	A
topovi, da je odmevalo po	dolu	kakor ob najhujši nevihti	A
grajskega do potoka spodaj v	dolu.	Tik tega potoka so bili	A
konjem dalo do njih! Tu v	dolu	pa je vladala popolna	A
Zopet je obstal. V	dolu	se je videl Lukovec s	A
napravljala se je skoraj noč. V	dolu,	v Rakovcu pa zapojó tedaj	A
tiste čase, ko so spodaj v	dolu	turške čete napajale svoje	A
ravno učitelj! Kontesa, v	dolu	se zbira družba, morda	A
se je videla globoko v	dolu	vas s prav čednimi belimi	A
se je kazalo jezero v	dolu,	in izmed umazane vode	A
človeškemu očesu. Potok v	dolu	narašča in se zamolklo	A
bi se pričela gonja v	dolu.	Tik njega je ležal na tleh	A
nizdol, kjer se globoko v	dolu	izgubi lajež in vrišč	A
telo in obleko. Zdajci v	dolu	radostno zapoje lovski	A
neusmiljeno svojo šapo!l V	dolu	se veselo oglasi lovski	A
dolino. Kres je v Dednem	dolu	še gorel. Malo pred njim	A
na križpotju v Dednem	dolu.	»Do ljudi moram, da mi	A
tisti brdavs tam v Mišjem	dolu,	zato pa je dobra in všečna	A
sem pozabila v Mišjem	dolu,	« je vpila že od daleč	A
krošnjarja osorno. »Doli v	dolu	v hosti sem srečal človeka	A
katerih zadnji ostanki so po	dolu,	zažgani po turški roki	A
niso utihnile v Medjem	dolu.	Marku je bilo težko, pa	A
gostejši dim vzdigoval. V	dolu	so stale na samoti tri	A
brusi divji petelin; v	dolu,	v glogovini kraj laza	A
med sadnim drevjem; v	dolu	polja, travniki pa bistra	A
vse živo je bilo v Tihem	dolu;	mlado in staro se je gibalo	A
nizkem griču na Tihem	dolu,	v majhni prijazni koči	A
težko kdo po vsem Tihem	dolu.	Svojega sina pričakuje	A
preljubem našem Mirnem	dolu!	« Ko sta imeli sestrici	A
že počivalo po Mirnem	dolu,	razen gospoda Mirodolskega	A
med sestricama v Mirnem	dolu!	Ljudje so jo primerjali	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani