bumbaš (134)

stran 41 . / Jaz sem	Bumbaš	‒ Žlajfar Bumbaš ‒ in	A
sem Bumbaš ‒ Žlajfar	Bumbaš	‒ in tole vašo siroto	A
Vidim, sa si človek, je	Bumbaš	v zahvalo snel klobuk	A
tako prikazen. Ker če	Bumbaš	že ni bil sam vrag, je	A
bolj nenavadno, da se je	Bumbaš	tako zelo bal nevihte	A
strele, je bil strašni	Bumbaš	že ves blag in plah.Ko	A
Nor? se je začudil.	Bumbaš	misli, da si nor, je	A
leskovko odganjala muhe.	Bumbaš	je prepričan, da nam bo	A
žival posluša. Samo ‒	Bumbaš	je Bumbaš ‒ on nima pojma	A
posluša. Samo ‒ Bumbaš je	Bumbaš	‒ on nima pojma! je nadaljeval	A
avione. Pred njimi lahko	Bumbaš	le kapo sname. Halgato	A
Kajti, ko je začel	Bumbaš	res pogledovati proti	A
je že vedela: ko se je	Bumbaš	dotaknil njenih oblih	A
lahko vsak zraven gleda!	Bumbaš	pa je le sopel: Naj gleda	A
da gremo! je prikimal	Bumbaš.	Samo, ti Ana boš tokrat	A
‒ nič! jo je opomnil	Bumbaš.	Kar sem rekel, sem rekel	A
jedel! ga je trepljal	Bumbaš.	Boš videl, tako si bova	A
namreč želel biti, da mu je	Bumbaš	ne bo vzel ali celo razbil	A
stal kakor vkopan. Tudi	Bumbaš	in Fana sta zastala.	A
smešen se mu je zdaj zdel	Bumbaš,	ki kakor da ni vedel,	A
/ Huh! je poskočil	Bumbaš,	ko je deček končno odnehal	A
se namerila ob oviro.	Bumbaš	je z zavihanimi rokavi	A
tabo lepa moja! jo je	Bumbaš	pozdravil, če tudi je	A
brusa in popravila.	Bumbaš	je obesil suknjič na kako	A
po žganje ali vino.	Bumbaš	pa je pomežiknil in se	A
Poštenjaka! je pihnil	Bumbaš.	Koga vse ti ljudje nimajo	A
Prosim, prosim! je	Bumbaš	dvignil kazalec.Take	A
žganja in vina, da je	Bumbaš	ves naslednji dan ležal	A
preveč ne briga. Če bo	Bumbaš	nabral dovolj denarja	A
v vrču dovolj vina, je	Bumbaš	zdaj raje poležaval.Gnezdil	A
pa je zaostajala. Če je	Bumbaš	ni še pravočasno opomnil	A
dlani mu jé! Bog, jo bo	Bumbaš	raztreščil, če mu povem	A
vedrili vsak zase. Kajti	Bumbaš	je povsem pozabil na delo	A
bom šel! Šel boš! je	Bumbaš	spet zatulil v oblačino	A
stran 75 . / 10.	Bumbaš	je spričo svoje in nebeške	A
tri dni ne poneha. Naj	Bumbaš	res misli, da je tako	A
je kričal Pišti. Tudi	Bumbaš	nima pojma.Nihče, nihče	A
Hm! se je popraskal	bumbaš.	To pa pač ni dobro, da	A
namenili naravnost k njima.	Bumbaš	se je zavalil na klop	A
Ej, kmetje, kmetje! je	Bumbaš	spet prišel do besede	A
Eh! se je potuhnil	Bumbaš.	Vrag naj vas vzame ‒ vas	A
pred vsiljivimi pogledi.	Bumbaš	ga je namreč z enim samim	A
na mestu zaplesal. Le	Bumbaš	se je mrščil in ga je	A
je iz cimpra poškilil	Bumbaš	ki je seveda spet dremal	A
opomogli od čudenja, je	Bumbaš	poklical Pištija.Potem	A
da bomo! je pritrdil	Bumbaš,	ki je v zaključku njenega	A
primer! Primer? je	Bumbaš	ujel besedo, ki mu ni	A
primeru edini izdatek.	Bumbaš	je dvignil dlan in se	A
se je še bolj zmračil	Bumbaš	.Razumem, kaj govorite	A
se je zdela zajetna. Le	Bumbaš	je ves negotov mrščil	A
ga ne bi pustil! Jaz,	Bumbaš,	pa sem ga še porinil,	A
bo. Treba bo, se je	Bumbaš	končno unesel. In takoj	A
Halgato je začutil, da mu	Bumbaš	ne ukazuje, ampak da ga	A
presenečen, ko je potem	Bumbaš	udaril: Veš kaj, Mežikaš	A
‒ fant! ga je lopnil	Bumbaš.	Lepo sva se to zmenila	A
belo srajco. Boš videl:	Bumbaš	je res Cigan, ampak Bumbaš	A
Bumbaš je res Cigan, ampak	Bumbaš	drži besedo. 3.	A
Tereza zaslutila, da se	Bumbaš	in Halgato odpravljata	A
prejšnjih potovanj. A tokrat	Bumbaš	ni raztovarjal brusa,	A
pismo: ‚Pridite, gospod	Bumbaš,	takoj pridite!Vse je topo	A
zaslužiti. Končno je	Bumbaš	osla le povedel s poštije	A
ti rasejo oči, je bil	Bumbaš	skrivnosten. Bolj misliš	A
Eh! se je namrščil	Bumbaš.	Ne moreva?	A
Dobro, je popustil	Bumbaš.	Dobro ‒ bova pa počakala	A
bi bil prvi siromak!	Bumbaš	je zajemal sapo, da bi	A
posebej. In čeprav si je	Bumbaš	že snel klobuk in se mu	A
Bážika Joška Bači! je	Bumbaš	lovil priložnost. Pétlar	A
presenečen. Ja! je zatacal	Bumbaš.	Že od malega igra.	A
Ja! je zdaj mencal	Bumbaš.	Mali je sam svoj in čuden	A
mu pripravi violino.	Bumbaš	se je presedel na klopci	A
mu je mogel, Bumbašu ‒	Bumbaš	je bil pač Bumbaš. Včasih	A
Bumbašu ‒ Bumbaš je bil pač	Bumbaš.	Včasih tako omikan, da	A
No, no! ga je suval	Bumbaš.	Prekleto, prekleto, prekleto	A
Sranje! je iztisnil	Bumbaš.	Vse mi gre po zlu, potem	A
Sranje, pravim! je ponovil	Bumbaš	.Vse mi gre po zlu, potem	A
samota. Sranje, je zdaj	Bumbaš	rekel sam vase.In se je	A
dobro, ga je pomirjal	Bumbaš,	ki je vztrajal na svojem	A
Bači, se je vznemiril	Bumbaš,	kako: v uk!? Tako!	A
pogled, potem pa ga je	Bumbaš	že vlekel z dvorišča.	A
to na svetu, je godel	Bumbaš	‒ s prestola še Cigan	A
plačevali. Zato je imel	Bumbaš	zanje zmeraj drugačno	A
ne! jim je ogovarjal	Bumbaš.	Zagotovo je bilo tu!	A
se je spet posmejal	Bumbaš,	ki mu je bila taka skrb	A
/ stran 118 . / Zdaj	Bumbaš	res ni več vedel, kaj	A
delajo, je skomignil	Bumbaš	‒ to se še dandanašnji	A
vzdihnila in je spet čakala.	Bumbaš	je izpil na dušek in si	A
narodila samo Cigana.	Bumbaš	je spet izpil in si je	A
Že zjutraj je potem	Bumbaš	zajtrkoval stepena jajca	A
ravno častna kupčija.	Bumbaš	je to opažal, a je še	A
res treba zaslužiti. A	Bumbaš	‒ Bumbaš je bil seveda	A
zaslužiti. A Bumbaš ‒	Bumbaš	je bil seveda že spet	A
vidi niti ne sliši.	Bumbaš	jo je sprva grdo klel	A
zalila. Ja! je bevsknil	Bumbaš.	Naj klije, naj rase, naj	A
niti dobrih niti slabih.	Bumbaš	pa je še kar prežal.Čakal	A
jih nimaš. Zdaj je	Bumbaš	kar bevsknil.Poskočil	A
pred prvo jezo. Toda	Bumbaš	je bil že tako penast	A
Na silo. 12.	Bumbaš	je Debelega Babiča zasačil	A
svojo veliko pest je imel	Bumbaš	vseskozi pripravljeno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani