sova (151-200)

151. ogláriti ² -im nedov. -èč -éča; oglárjenje (á ȃ) pokr. fantovati, vasovati; nardp.
152. oglášati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; oglášanje (á) komu/čemu Sova se je oglašala njegovim žvižgom; poud. ~a ~ mu želodec |postaja lačen|; oglašati se komu z/s čim ~a ~ nam z razglednicami; Bolnik se ne ~a več; ~ ~ k besedi; poud.: Zima se že ~a |kaže|; ~ ~ v pogovoru |večkrat (spre)govoriti|; ~ ~ v revijah |pisati, objavljati|
153. olepševálno nač. prisl. (ȃ) ~ kaj opisovati
154. opredelíti -ím dov. opredêli -íte; opredélil -íla, -ít/-ìt, opredeljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj ~ človeka kot bitje; ~ pojav; opredeliti koga za koga/kaj ~ sovaščana za alkoholika opredelíti se -ím se (í/ı̑ í) do koga/česa javno se opredeliti do vseh problemov; opredeliti se proti komu/čemu ~ ~ ~ rasizmu; opredeliti se za koga/kaj ~ ~ ~ nacionalno osvoboditev; ~ ~ ~ Slovenca
155. osébno nač. prisl. (ẹ̑) ~ glasovati; ~ govoriti s kom
156. pejsáž -a m s -em (ȃ) zimski ~ zimska pokrajina; publ. mojster ~a opisovanja pokrajine; števn. razstava ~ev krajin
157. pejsažíst -a m, člov. (ı̑) (slikar) krajinar; publ. najboljši ~ naše književnosti opisovalec pokrajine pejsažístka -e ž, člov. (ı̑)
158. perifráza -e ž, pojm. (á) jezikosl. opis, opisovanje
159. pisáva -e ž (ȃ) uvesti novo ~o; ~ za slepe; latinska, slovenska ~ |latinica, slovenica|; tehniška ~; pojm. ~ tujih imen pisanje, zapisovanje
160. plebiscít -a m (ı̑) |ljudsko glasovanje|: zgod. koroški ~
161. plônkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; plônkanje (ȏ) šol. žarg. prepisovati
162. podôkničar -ja in podókničar -ja m s -em člov. (ȏ; ọ̑) redk. vasovalec podôkničarjev -a -o in podókničarjev -a -o (ȏ; ȏ) redk.
163. polágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poláganje (ȃ) koga/kaj ~ cevi; ~ otroka v zibelko; ~ izpite ^→ opravljati, delati; ~ prisego ^→ prisegati; ~ račun o svojem delu ^→ poročati, dajati ga v oceno; ~ račun pred sodnikom ^→ zagovarjati se; polagati komu/čemu kaj ~ govedu deteljo; knj. pog. ~ dekletu karte vedeževati iz kart; poud. To vam toplo ~am na srce |vam zelo priporočam|; publ. polagati kaj na koga/kaj ~ velik pomen na zunanjost ^→ pripisovati, dajati; ~ upe na sina ^→ upati v sina; polagati kaj v koga/kaj neobč. ~ veliko osebnega v dramo; publ. ~ vse upe v otroka ^→ upati v otroka
164. polnoveljávno [u̯n] nač. prisl. (á) urad. veljavno: ~ kaj podpisovati
165. polomijáda -e ž (ȃ) poud. |neuspeh|: ~ ob glasovanju; življenjska ~
166. porédkoma kratn. prisl. (ẹ̑) ~ si dopisovati s kom
167. prêdlog -óga m (é ọ́) ~ za napredovanje; dati ~ na glasovanje; jezikosl. pravi, nepravi ~
168. prigóda -e ž (ọ̑) opisovati resnične ~e
169. proti [ poudarjeno próti] predl. z daj., nasprotnostni par je od 1. smerni prostorski iti ~ domu; cesta ~ Postojni; sedeti s hrbtom ~ vratom; meja ~ Hrvaški s Hrvaško 2. časovni priti ~ večeru; Vrnil se je ~ jeseni 3. vezljivostni glasovati ~ predlogu; cepiti ~ davici; odporen ~ okužbi; pozoren ^●~ starejšim do starejših; imeti kaj ~ meni 4. vzročnostni ~ pričakovanju v nasprotju s pričakovanjem; neobč. vrniti ~ nagradi za nagrado; vstop ~ vabilu z vabilom; ~ svoji volji 5. lastnostni fotografirati ~ svetlobi; obrniti jadro ~ vetru; Proizvodnja se je ~ lanski povečala v primerjavi z; Moje skrbi so majhne ~ tvojim nasproti 6. povedkovniški Dela gredo ~ koncu; poud. Z njim gre ~ koncu |umira| próti -- m (ọ̑) poud. Dovolj mi je teh tvojih večnih ~
170. pŕtiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; pŕtenje (ŕ; ŕ ȓ) poud. komu kaj ~ komu delo |nalagati|; ~ tekmecem najslabše lastnosti |pripisovati, prisojati|; star. Vojaki ~ijo nahrbtnike nalagajo (na hrbet)
171. razglášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razglášanje (á) koga/kaj ~ rezultate glasovanja; ~ zmagovalce; poud. ~ nove ideje |razširjati|; razglašati koga/kaj za koga/kaj ~ imenovanega za predsednika stranke; razglašati koga/kaj za kakšnega ~ pogrešane za mrtve; ~ trditev za neresnično razglášati se -am se (á) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca
172. réd ¹ -a m, pojm., v pomenu 'vrsta', 'sistematska enota' mn. redôvi in rédi; v pomenu 'verska skupnost' mn. redôvi (ẹ̑) 1. vzdrževati ~ v sobi; delovni, družbeni, hišni, vozni, vrstni ~; glasovati za dnevni ~; cesta prvega ~a; abonma ~(a) B; knj. pog. spraviti stvari v ~ urediti, pospraviti; urediti po abecednem ~u; živeti po ustaljenem ~u; knj. pog. hoditi v gosjem ~u drug za drugim 2. števn. jezuitski ~; živalski ~ovi; šol. žarg. učiti se za ~e za ocene 3. knj. pog.: v ~u človek |s prevladujočimi pozitivnimi lastnostmi|; Dokumenti so v ~u neoporečni, pravi; v ~u opraviti nalogo dobro 4. publ.: postaviti vprašanje na dnevni ~ začeti ga obravnavati; Nesreče so na dnevnem ~u se venomer ponavljajo 5. V ~u, pa naj gre |dobro|; Če je že tako, v ~u
173. redoválnica -e ž (ȃ) vpisovati ocene v ~o
174. referéndum -a m (ẹ̑) |glasovanje|: ~ za samoprispevek
175. registrátor ¹ -ja m z -em člov. (ȃ) ~ prejetih in odposlanih dopisov; pisatelj kot ~ vojnih razmer opisovalec registrátorka -e ž, člov. (ȃ) registrátorjev -a -o (ȃ)
176. registrátor ² -ja m z -em (ȃ) vložiti spis v ~ |v mapo|; ~ potresov zapisovalnik
177. rekórder -ja m z -em (ọ́; ọ̑) ~ jakosti zvoka zapisovalnik
178. reproducírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; reproducíranje (ı̑) kaj ~ fotografije |razmnoževati|; ~ glasbo s plošč predvajati; ~ potek dogodkov obnavljati, opisovati; ~ skladbo podajati, poustvarjati reproducírati se -am se (ı̑) razmnoževati se
179. resníčen -čna -o; -ejši -a -e (í; ı̑; í; ı̑) ~ dogodek; poud. dokaz ~e ljubezni |velike|; Trditev ni ~a resníčni -a -o (í; ı̑) ~ in pravljični svet resníčna -e ž, rod. mn. -ih (í; ı̑) povedati kako ~o resníčno -ega s, pojm. (í; ı̑) povedati kaj ~ega resníčnost -i ž, pojm. (í; ı̑) spoznavati ~; ~ izjave; publ. opisovati ~ svojega časa |razmere|
180. rezultát -a m (ȃ) razglasiti ~e teka; ~i raziskovanja izsledki, ugotovitve; ~ glasovanja, seštevanja izid; pomembni ~i na glasbenem področju dosežki; publ. Pogovori med državnikoma so dali dobre ~e so bili uspešni
181. rísati ríšem nedov. rišóč, risáje; -an -ana; rísanje (ı̑) koga/kaj ~ portret; ~ zemljevid; neobč. ~ zgodovinsko obdobje opisovati, prikazovati rísati se ríšem se (ı̑) poud. Strah se mu ~e v očeh |se kaže|
182. sámoprispévek -vka m (ȃẹ̑) zgraditi kaj s ~om; denar iz ~a; občinski ~; ~ za gradnjo šole; publ. razpisati ~ glasovanje za samoprispevek
183. sedánji -a -e [ tudi sə] (á; ȃ) ~ čas sedánjost -i [ tudi sə] ž, pojm. (á; ȃ) opisovati ~
184. skovík ² posnem. medm. (ı̑) ~, ~, se oglaša sova
185. skovír -ja m s -em živ. (í) |sova|
186. sledílnik -a m (ı̑) uporabljati ~ pri prepisovanju |ravnilo|
187. sleporíl -a m živ. (ı̑) žival. opisovati ~e |tropske dvoživke|
188. slikár -ja m s -em člov. (á) razstava znanega ~a; akademski ~; ~ impresionist; knj. pog. dvorana s slovenskimi ~i |s slikami slovenskih slikarjev|; neobč. ~ ljudi in življenja opisovalec slikárka -e ž, člov. (á) slikárjev -a -o (á)
189. snôven -vna -o (ó; ȏ) Duh ni ~ snôvni -a -o (ó; ȏ) ~ svet snôvno -ega s, pojm. (ó; ȏ) razlike med ~im in duhovnim snôvnost -i ž, pojm. (ó; ȏ) ~ teles; neobč. opisovati ~ resničnost, predmetnost
190. sò.. predp. obr. (ȍ) |skupaj| sòposést, sòvladár, sòvzròk, sòzvóčje; sòkrív, sòkŕven, sònóžen, sòodgovóren; sòmaševáti, sòoblikováti, sòpodpisováti, sòpovzročíti
191. spróti prisl. (ọ̑) 1. čas. ~ si zapisovati; ~ pozabiti; ~ prevajati v več jezikov 2. nač. ~ plačevati; kupovati vsak dan ~ 3. mer., v zvezi za sproti dobiti, imeti kaj ~ ~; Vode ni bilo niti ~ ~
192. státičen -čna -o (á) ~o opisovanje dogodkov neživahno; ~o pojmovanje dogajanja togo, neprilagodljivo; ~o življenje nerazgibano, nedejavno státični -a -o (á) ~ račun státičnost -i ž, pojm. (á)
193. ščírnica -e ž (ı̑) opisovati ~e |rastline|
194. tájen -jna -o (á; ȃ) ~ sestanek; neobč. ~a moč skrivnostna; Ta dogodek je ostal ~ tájni -a -o (á; ȃ) ~ sporazum; neobč. ~ vhod skrivni vhod tájnost -i ž, pojm. (á; ȃ) ~ glasovanja; publ. soditi komu v ~i tajno; števn., neobč. ~i narave skrivnosti
195. tájno nač. prisl. (á/ȃ) ~ delovati; ~ glasovati
196. téža -e ž, pojm. (ẹ́) 1. podatki o ~i; kontrolirati ~o živali; izgubljati ~o, ^○na ~i; pripogibati se pod ~o bremena; čutiti ~o v želodcu; števn. določati ~e predmetov 2. lajšati ~o življenja težavnost; ~ molka neprijetnost, mučnost; vsa ~a odgovornosti vsa odgovornost; publ.: ~ festivala je na klasični glasbi težišče; ugotovitve brez ~e brez vrednosti, tehtnosti; pripisovati čemu preveliko ~o pomen; zagovor brez ~e brez dokazov, prepričljivosti, trdnosti; Pod ~o razmer je zapustil domovino zaradi razmer
197. težáštvo -a s, pojm. (ȃ) opisovati ~; poud. ~ v rudniku |zelo naporno delo|
198. trubadúriti -im nedov. trubadúrjenje (ú ȗ; ȗ) poud. komu ~ lepoticam |dvoriti|; poud. ~ pod dekletovim oknom |vasovati|
199. ú ² posnem. medm. (ȗ) ~, ~, ~, zavija burja okrog oglov; ~, ~, se je oglašala sova
200. učenjáško primer. prisl. (á) ~ opisovati kaj

   1 51 101 151 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani