sova (101-150)

101. faktográf -a m, člov. (ȃ) |popisovalec dejstev| faktográfka -e ž, člov. (ȃ)
102. faktografíja -e ž, pojm. (ı̑) |popisovanje dejstev|
103. faktográfsko ozirn. prisl. (ȃ) ~ natančen opisovalec življenja |glede na dejstva|
104. fónokardiografíja -e ž, pojm. (ọ́ı̑) |zapisovanje srčnih zvokov|
105. furtimáški -a -o (á) neobč. skriven, tajen: ~a prepisovanja dela furtimáškost -i ž, pojm. (á) neobč. skrivnost, tajnost
106. Géneza -e ž, stvar. i. (ẹ̑) |Prva Mojzesova knjiga|
107. h ⁵ varianta predl. k z daj., pred besedami na glasova k, g, nepravilen je izgovor [hə] ~ konju; ~ gospodarju; h Carmen [h karmen]
108. hákljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hákljanje (ȃ) neknj. pog. koga ~ sogovornika |nenaklonjeno mu pripisovati določeno mnenje|
109. hú posnem. medm. (ȗ) ~, ~, se oglaša sova; ~, ~, je hukal v premrle prste
110. huhú posnem. medm. (ȗ) ~, se je oglašala sova; ~, si je hukal v roke
111. húkati -am nedov. -ajóč, -áje; húkanje (ȗ) v kaj ~ ~ roke, zaledenelo šipo; Sova ~a
112. húkniti -em dov. (ú ȗ) v kaj ~ ~ mrzle roke; Sova je huknila
113. húšniti -em dov. (ú ȗ) Sova je hušnila nad vrhovi; poud. Ob zidu je hušnila senca |švignila|
114. imputácija -e ž, pojm. (á) neobč. ~ idej |svojevoljno pripisovanje|
115. inskrípcija -e ž, pojm. (í) ~ na univerzi vpis, vpisovanje; števn. dati, dobiti ~o |predavateljev prvi podpis|
116. instruírati ² -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; instruíranje (ı̑) |dajati navodila, napotke|: koga ~ popisovalce v izpolnjevanju obrazcev
117. inventarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inventarizíranje (ı̑) popisovati (imetje): kaj ~ knjige, novo opremo
118. izmíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izmíkanje (í ı̑; ı̑) kaj ~ podstavke, zagozde; nastavljati in ~ roko; olepš. ~ denar |krasti|; izmikati komu kaj ~ sošolcem naloge in jih prepisovati izmíkati se -am se (í ı̑; ı̑) komu/čemu Dekle se mu ~a |se ga ogiba|; ~ ~ plačilu dolgov |ne jih plačevati|; ~ ~ sunkom, udarcem; Povej naravnost, ne izmikaj se
119. izpustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ı̑ í) koga/kaj ~ kozarec, vrv; ~ stavek pri prepisovanju; ~ ujetnike iz taborišča; knj. pog. Ne ~i nobenega plesa Pleše vsak ples; poud.: ~ rafal na sovražnika |izstreliti|; ~ ugodno priložnost |ne izrabiti je| izpustíti se -ím se (í/ı̑ í) komu Mozolji so se mu izpustili po obrazu
120. izráziti -im dov. izrážen -a; izráženje (á ȃ) kaj ~ čustva; izraziti kaj o kom/čem ~ mnenje o sodelavcu; izraziti komu kaj ~ učitelju hvalo, občudovanje; publ. ~ zaupanje kandidatu glasovati zanj izráziti se -im se (á ȃ) Otrok se še ne zna izraziti; Slabo si se izrazil; publ. izraziti se proti komu/čemu ~ ~ ~ novemu načinu dela izreči se; publ. izraziti se za koga/kaj ~ ~ ~ kandidata izreči se; publ. izraziti se o kom/čem lepo se izraziti o pevcu, o prireditvi |povedati svoje mnenje|
121. jedrnáto nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ opisovati; kratko in ~
122. k ² predl. z daj., pred besedami na glasova k, g varianta h, nepravilen je izgovor [kə]; nasprotnostni par je od 1. smerni prostorski sesti ~ peči, bratu; privezati ~ jaslim; stopiti h konju; iti h gospodarju; pot ~ studencu 2. vezljivostni priključiti se (~) Avstriji; pripisati obresti (h) glavnici; prištevati se ~ modernistom; spadati h glodavcem; nagnjen ~ jezi; iti ~ poroki; Nič več te ni ~ nam 3. vzročnostni čestitati ~ diplomi, h godu; zbrati se ~ posvetovanju; napravljati se ~ dežju 4. lastnostni, star. obsoditi ~ smrti na smrt; neknj. ljud. iti ~ nogam peš 5. časovni, redk. Napad pričakujejo ~ jutru proti 6. povedkovniški, redk. biti ~ pridu uporaben, koristen
123. katalogizácija -e ž, pojm. (á) ~ v knjižnicah |popisovanje knjig, časopisov|
124. klíničen -čna -o (í) poud. opisovati značaje oseb s ~o natančnostjo |veliko| klínični -a -o (í) ~ pregled klíničnost -i ž, pojm. (í)
125. kodifikácija -e ž, pojm. (á) ~ pomorskega prava |združitev zakonov|; ~ načel miroljubne politike uzakonitev; jezikosl. predpisovanje, predpisi
126. korespondénca -e ž, pojm. (ẹ̑) voditi ~o dopisovanje; skup. objaviti celotno pisateljevo ~o |vsa pisma, dopise|
127. korespondírati -am nedov. -ajóč; korespondíranje (ı̑) z/s kom/čim ~ s prijateljem dopisovati si; neobč. Četrti cikel pesmi ~a s prvim se ujema, se sklada; neobč. korespondirati čemu Dramatika ~a svojemu času se ujema, sklada s svojim časom
128. Korytko -a [rí] m, oseb. i. (ı̑) |poljski pesnik in zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi|
129. kozmografíja -e ž, pojm. (ı̑) |opisovanje zvezd, zemlje|
130. kresník ¹ -a m, člov. (í) redk. kresovalec
131. kresnikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; kresnikovánje; (-àt) (á ȗ) redk. kresovati
132. kvalificíran -a -o (ı̑) biti ~ usposobljen, izučen kvalificírani -a -o (ı̑) ~ delavec; ~a večina glasov pri glasovanju kvalificíranost -i ž, pojm. (ı̑)
133. kvórum -a m (ọ̑) pravn. |za sklepčnost potrebno število članov, glasovalcev|
134. lovíti -ím nedov. lôvi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, lovljèn -êna; lovljênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj ~ bežečega; Hodila sta rake lovit; ~ ribe na črva, na muho; poud.: ~ vsako besedo, gib |prizadevati si slišati, videti|; ~ sapo, zrak |težko, sunkovito dihati|; jecljati in ~ besede |iskati primerne izraze|; loviti koga za kaj Otrok ~i mater za krilo; poud. ~ koga za besedo |nenaklonjeno mu pripisovati določeno mnenje, pojmovanje| lovíti se -ím se (í/ı̑ í) Muhe se ~ijo v pajčevino; Otroci so se šli lovit; poud. ~ ~ pri delu zaradi neizkušenosti |imeti težave, biti negotov|; loviti se za kaj Omahoval je in se lovil za stol; poud. ~ ~ ~ vsako bilko |obupano iskati rešitev|; poud. loviti se za čim ~ ~ ~ dobičkom |zelo si prizadevati zanj|
135. majorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; majorizíranje (ı̑) neobč. preglasovati: koga/kaj ~ manjšino
136. manuál -a m (ȃ) orgle s tremi ~i |klaviaturami|; neobč. vpisovati v ~ v priročnik, beležko
137. Máti bôžja Mátere -e ž, oseb. i. (á ó) ver. |Kristusova mati|
138. milijoníca -e ž (í) zapisovanje milijonic
139. mójster -tra m, člov. (ọ́) zidarski ~; šahovski ~; veljati za ~a; učiti se klavir pri znanem ~u; ~ Gallus; ~ v opisovanju narave; ~ za sestavljanje dopisov; ~ besede mójstrica -e ž, člov. (ọ́) mójstričin -a -o (ọ́; ọ̑)
140. móka -e ž, snov. (ọ́) biti bel od ~e; črna, kokosova ~; pokr. ~ na češpljah poprh; kmet. kostna ~; števn., rastl. mokovec
141. nadróbno nač. prisl. -ej(š)e (ọ̑; ọ̑) ~ naštevati, opisovati podrobno
142. naprtováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; naprtovánje; (-àt) (á ȗ) poud. komu kaj ~ pripravniku težko delo |nalagati|; ~ tekmecu najslabše lastnosti |pripisovati, prisojati|
143. naturalístično nač. prisl. (í) ~ opisovati življenje
144. nèbítje -a s (ȅí; ȅı̑) v romanu opisovati žive ljudi, ne pa eteričnih ~ij; pojm. razmišljanja o bitju in ~u
145. nètípično nač. prisl. (ȅí) ~ opisovati
146. nèzaúpnica -e ž (ȅȗ) izreči ~o; izglasovati ~o vladi
147. notírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; notíranje (ı̑) kaj neobč. ~ govor (na kratko) zapisovati; Delnice visoko ~ajo kotirajo; glasb. ~ melodijo |zapisati|
148. obéšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obéšanje (ẹ́) koga/kaj ~ sliko; ~ obsojence; poud. ~ kaj na veliki zvon |povsod razglašati, pripovedovati|; poud. obešati komu kaj ~ garaču najtežja dela |mu jih nalagati|; ~ otrokom razne pustolovščine |pripisovati, prisojati| obéšati se -am se (ẹ́) ~ ~ z vso težo na vrv; obešati se komu slabš. ~ ~ družbam v gostilni |pridruževati se|; poud. ~ ~ materi na pete |slediti ji; zasledovati jo|; obešati se na koga/kaj slabš. ~ ~ ~ prijatelje |vsiljivo iskati pomoč, zavetje|; poud. ~ ~ ~ okna |sklanjati se, nagibati se čeznje|
149. odbírek -rka m (ı̑) zmanjšati ~; neobč. zapisovati ~e odčitke
150. oddáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. oddásta in oddáta; 2. os. mn. oddáste in oddáte; drugo gl. dati (á) koga/kaj komu ~ blago stranki; ~ glas za koga |glasovati zanj|; ~ otroka v rejo; ~ toploto

   1 51 101 151 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani