Slovenski pravopis 2001

sova (181-230)


  1. rísati ríšem nedov. rišóč, risáje; -an -ana; rísanje (ı̑) koga/kaj ~ portret; ~ zemljevid; neobč. ~ zgodovinsko obdobje opisovati, prikazovati rísati se ríšem se (ı̑) poud. Strah se mu ~e v očeh |se kaže|
  2. sámoprispévek -vka m (ȃẹ̑) zgraditi kaj s ~om; denar iz ~a; občinski ~; ~ za gradnjo šole; publ. razpisati ~ glasovanje za samoprispevek
  3. sedánji -a -e [ tudi sə] (á; ȃ) ~ čas sedánjost -i [ tudi sə] ž, pojm. (á; ȃ) opisovati ~
  4. skovík 2 posnem. medm. (ı̑) ~, ~, se oglaša sova
  5. skovír -ja m s -em živ. (í) |sova|
  6. sledílnik -a m (ı̑) uporabljati ~ pri prepisovanju |ravnilo|
  7. sleporíl -a m živ. (ı̑) žival. opisovati ~e |tropske dvoživke|
  8. slikár -ja m s -em člov. (á) razstava znanega ~a; akademski ~; ~ impresionist; knj. pog. dvorana s slovenskimi ~i |s slikami slovenskih slikarjev|; neobč. ~ ljudi in življenja opisovalec slikárka -e ž, člov. (á) slikárjev -a -o (á)
  9. snôven -vna -o (ó; ȏ) Duh ni ~ snôvni -a -o (ó; ȏ) ~ svet snôvno -ega s, pojm. (ó; ȏ) razlike med ~im in duhovnim snôvnost -i ž, pojm. (ó; ȏ) ~ teles; neobč. opisovati ~ resničnost, predmetnost
  10. sò.. predp. obr. (ȍ) |skupaj| sòposést, sòvladár, sòvzròk, sòzvóčje; sòkrív, sòkŕven, sònóžen, sòodgovóren; sòmaševáti, sòoblikováti, sòpodpisováti, sòpovzročíti
  11. spróti prisl. (ọ̑) 1. čas. ~ si zapisovati; ~ pozabiti; ~ prevajati v več jezikov 2. nač. ~ plačevati; kupovati vsak dan ~ 3. mer., v zvezi za sproti dobiti, imeti kaj ~ ~; Vode ni bilo niti ~ ~
  12. státičen -čna -o (á) ~o opisovanje dogodkov neživahno; ~o pojmovanje dogajanja togo, neprilagodljivo; ~o življenje nerazgibano, nedejavno státični -a -o (á) ~ račun státičnost -i ž, pojm. (á)
  13. ščírnica -e ž (ı̑) opisovati ~e |rastline|
  14. tájen -jna -o (á; ȃ) ~ sestanek; neobč. ~a moč skrivnostna; Ta dogodek je ostal ~ tájni -a -o (á; ȃ) ~ sporazum; neobč. ~ vhod skrivni vhod tájnost -i ž, pojm. (á; ȃ) ~ glasovanja; publ. soditi komu v ~i tajno; števn., neobč. ~i narave skrivnosti
  15. tájno nač. prisl. (á/ȃ) ~ delovati; ~ glasovati
  16. téža -e ž, pojm. (ẹ́) 1. podatki o ~i; kontrolirati ~o živali; izgubljati ~o, na ~i; pripogibati se pod ~o bremena; čutiti ~o v želodcu; števn. določati ~e predmetov 2. lajšati ~o življenja težavnost; ~ molka neprijetnost, mučnost; vsa ~a odgovornosti vsa odgovornost; publ.: ~ festivala je na klasični glasbi težišče; ugotovitve brez ~e brez vrednosti, tehtnosti; pripisovati čemu preveliko ~o pomen; zagovor brez ~e brez dokazov, prepričljivosti, trdnosti; Pod ~o razmer je zapustil domovino zaradi razmer
  17. težáštvo -a s, pojm. (ȃ) opisovati ~; poud. ~ v rudniku |zelo naporno delo|
  18. trubadúriti -im nedov. trubadúrjenje (ú ȗ; ȗ) poud. komu ~ lepoticam |dvoriti|; poud. ~ pod dekletovim oknom |vasovati|
  19. ú 2 posnem. medm. (ȗ) ~, ~, ~, zavija burja okrog oglov; ~, ~, se je oglašala sova
  20. učenjáško primer. prisl. (á) ~ opisovati kaj
  21. úharica -e ž (ȗ) |sova|
  22. uhú in uhù posnem. medm. (ȗ; ȕ) ~, ~, se je oglašala sova
  23. ujéti ujámem dov. ujêmi -íte; -él -éla, -èt/-èt, -ét -éta; ujétje; (-èt/-ét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ begunca; ~ curek v dlan; poud. ~ koga na laži |ugotoviti, da je lagal|; ~ učenca pri prepisovanju |zalotiti|; ~ žogo; ujeti koga/kaj na kaj poud. ~ koga na prazne obljube |ga pridobiti|; ujeti koga/kaj za kaj ~ mater za krilo ujéti se ujámem se (ẹ́ á) ~ ~ v past; poud. ~ ~ po večletni krizi |spet normalno delati, živeti|; ujeti se na kaj poud.: ~ ~ ~ lepe besede |verjeti jim|; ~ ~ ~ dekletove lepe oči |čustveno se navezati na dekle|; ujeti se za kaj Pri padcu se je ujel za vejo |prijel|; ujeti se z/s kom/čim ~ ~ s kom pri delu |dobro sodelovati|; ~ ~ z okoljem; publ. ~ ~ z novimi razmerami prilagoditi se jim
  24. vizionárski -a -o [ijo] (á; ȃ) ~o doživljanje; pripisovati komu ~e sposobnosti jasnovidne vizionárskost -i [ijo] ž, pojm. (á; ȃ)
  25. vnánji -a -e (ȃ) 1. neobč. zunanji: ~ zid stavbe; Njegova pobožnost je le ~a 2. pokr. dol. tuj, nedomač: ~i ljudje vnánjost -i ž, pojm. (ȃ) neobč. zunanjost: njegova zanemarjena ~; števn. opisovanje obraza in drugih ~i
  26. vogláriti -im nedov. voglárjenje (á ȃ) pokr. fantovati, vasovati; nardp. |nepovabljen se udeleževati svatbe|
  27. votánt -a m, člov. (á; ȃ á) glasovalec; ver. |darovalec| votántka -e ž, člov. (ȃ) glasovalka; ver. |darovalka|
  28. votántski -a -o (á; ȃ) glasovalski; ver. |darovalski|
  29. vótum -a m (ọ̑) neobč. glas (pri glasovanju)
  30. vréči vŕžem dov. vŕzi -te/-íte; vŕgel -gla, vréč/vrèč, vŕžen -a; vŕženje; (vréč/vrèč) (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ kamen; ~ rokoborca na tla; Božjast ga je vrgla; poud.: ~ delavca iz službe |odpustiti|; ~ tihotapca v ječo |zapreti ga|; igr. žarg. ~ partijo taroka zaigrati; poud. ~ puško v koruzo |obupati|; publ. ~ vlado |povzročiti, da mora odstopiti|; brezos., poud. Utopljenca je vrglo na breg |naplavilo|; vreči komu kaj ~ konju oves; poud.: ~ komu psovko |opsovati ga|; ~ komu rokavico |pozvati ga na dvoboj|; knj. pog. Glasovanje mu je vrglo malo glasov prineslo; poud. vreči koga v kaj Ta dogodek ga je vrgel v bes |povzročil, da je postal besen|; publ. vreči kaj na koga/kaj Poročilo je vrglo čudno luč na dogodek vréči se vŕžem se (ẹ́ ȓ) ~ ~ na tla; ~ ~ za žogo; poud. vreči se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ ~ nasprotnika |napasti ga|; poud. vreči se v kaj ~ ~ ~ boj |začeti se bojevati|
  31. vsakodnéven -vna -o (ẹ̑) Ta prizor je ~ vsakodnévni -a -o (ẹ̑) ~ opravek vsakodnévnost -i ž, pojm. (ẹ̑) ~ prizora; neobč. opisovati ~ vsakdanjost
  32. vzdržán -a -o (á) biti ~ pri glasovanju vzdržánost -i ž, pojm. (á) ~ pri glasovanju; neobč. kazati ~ zadržanost
  33. vzdržáti -ím dov. vzdržánje; drugo gl. držati (á í) Človek veliko ~i; Ta kruh dolgo ~i |je dolgo uporaben|; vzdržati kaj ~ napore; ~ ogenj na ognjišču |ohraniti|; star., s smiselnim osebkom vzdržati koga Ni ga vzdržalo doma Ni zdržal doma; vzdržati brez česa ~ ~ hrane ves teden vzdržáti se -ím se (á í) česa ~ ~ kajenja; ~ ~ pri glasovanju |ne opredeliti se|
  34. vzdrževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vzdrževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ cesto; ~ družino; ~ stalno temperaturo vzdrževáti se -újem se (á ȗ) neobč. česa ~ ~ ostrih besed |ne izrekati|; vzdrževati se z/s čim ~ ~ s preprodajanjem |preživljati se|; ~ ~ pri glasovanju |ne glasovati|
  35. 2 povdk. (ȃ) glasovati ~; premisliti o vsem, kar govori ~ in proti; biti ~ |strinjati se|
  36. zabeleževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zabeleževánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ podatke zapisovati
  37. začrtováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; začrtovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ kroge zarisovati, risati; publ. ~ dokončno mejo med državama določati, oblikovati začrtováti se -újem se (á ȗ) poud. Na obzorju se ~ujejo gore |se v obrisih kažejo|
  38. zahúkati -am dov. zahúkanje (ȗ) Sova ~a
  39. zalotíti in zalótiti -im dov. zalóti -te in -íte; zalótil -íla, zalótit, zalóten -a; zalótenje; (zalótit) (í/ı̑/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ vlomilca; poud. Nevihta nas je zalotila na planem |dobila, presenetila|; zalotiti koga pri čem ~ učenca pri prepisovanju zalotíti se in zalótiti se -im se (í/ı̑/ọ́ ọ́) poud. pri čem ~ ~ ~ misli na smrt |nepričakovano zavedeti se smrti|
  40. zaplêsti -plêtem dov.; drugo gl. plesti (é) koga/kaj ~ luknjo v košu; ~ nogo v zanko; ~ zgodbo; poud. zaplesti koga/kaj v kaj ~ državo v vojno |spraviti|; ~ nasprotnika v pogovor |začeti se pogovarjati z njim| zaplêsti se -plêtem se (é) Vrvi so se zapletle; ~ ~ pri opisovanju dogodka; poud. zaplesti se v kaj ~ ~ ~ prepir |začeti se prepirati|; poud. zaplesti se z/s kom ~ ~ s čudnimi ljudmi |začeti se družiti, sodelovati|
  41. zarísen -sna -o (ı̑) zarísni -a -o (ı̑) ~a črta; ~o orodje zarisovalno orodje
  42. zasáčiti -im dov. -en -ena; zasáčenje (á ȃ; ȃ) poud. |dobiti, zalotiti|: koga/kaj ~ vlomilca; ~ učenca pri prepisovanju zasáčiti se -im se (á ȃ; ȃ) poud. |zavedeti se česa|: pri čem ~ ~ ~ čudni misli
  43. zaskovíkati -am dov. zaskovíkanje (í; ı̑) Sova je zaskovikala
  44. zastrašujóče nač. prisl. (ọ́) poud. ~ opisovati |strah vzbujajoče|
  45. zašíti -šíjem dov., nam. zašít/zašìt; zašítje; drugo gl. šiti (í ı̑) koga/kaj ~ nogavice; sleng.: ~ dijaka zaradi prepisovanja |kaznovati ga|; ~ fanta zaradi tihotapljenja |zapreti, aretirati|
  46. zdržáti -ím dov. zdržánje; drugo gl. držati (á í) Človek ~i več, kot misli; Led je zdržal; Kruh ~i ves teden; zdržati kaj ~ hud pritisk; publ. Predstava ne ~i kritike |kritika pokaže, da ni dobra|; zdržati brez česa ~ ~ hrane cel teden; Ne ~i ~ cigaret; Doma ni zdržal niti en dan zdržáti se -ím se (á í) neobč. vzdržati se: česa ~ ~ glasovanja; ~ ~ kajenja
  47. zóper [pə] povdk. (ọ̑) glasovati ~; imeti kaj ~; star., v zvezi na zoper govoriti |nasprotovati|
  48. zunánji -a -e (ȃ) ~ zid; ~a poškodba; Veselje je bilo samo ~e zunánje -ega s, pojm. (ȃ) ceniti samo ~ zunánjost -i ž, pojm. (ȃ) ~ stavbe; števn. opisovati ~i pri bogoslužju
  49. zvéžček -čka m (ẹ̑) manjš. zapisovati neznane besede v ~; žepni ~
  50. zvončíca -e ž (í) rastl. zoisova ~

   1 31 81 131 181



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA