leto (9-58)

9. létos čas. prisl. (ẹ̑) ~ bodo končali z gradnjo; ~ v januarju; marca ~; prakt.sp. proračun za ~ letošnji proračun
10. létošnji -a -e (ẹ́; ẹ̑) ~a pomlad
11. letoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) publ. dopustnik, počitnikar letoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) publ. dopustnica, počitnikarka letoválčev -a -o [u̯č] (ȃ) publ.
12. letováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; letovánje; (-àt) (á ȗ) publ. biti na dopustu, počitnicah: ~ na morju, v planinah
13. letovíščar -ja m z -em člov. (ı̑) oddajati sobe ~em letovíščarka -e ž, člov. (ı̑) letovíščarjev -a -o (ı̑)
14. letovíščarski -a -o (ı̑) ~a družba; ~ kraj letoviški kraj
15. letovíščarstvo -a s, pojm. (ı̑) ~ ob gorskih jezerih |dopustništvo|
16. letovíšče -a s (í) tujci v ~u
17. letovíščen -čna -o (ı̑) letovíščni -a -o (ı̑) ~ del obale
18. letovíški -a -o (ı̑) ~ kraj
19. dléto -a s (ẹ́) kamnoseško, mizarsko ~
20. dobrolétovina -e in dobroletovína -e ž (ẹ́; ẹ̑; í) pokr. dobrovita
21. hámletovski -a -o (ȃ) ~ dvom hámletovskost -i ž, pojm. (ȃ)
22. paletó -ja m s -em (ọ̑) |ženski plašč|
23. prekléto ¹ mer. prisl. (ẹ̑) poud. |zelo|: ~ se motiti
24. prekléto ² razpolož. medm. (ẹ̑) kletv. ~, ali res ne gre
25. rigoléto -a m (ẹ̑) šalj. peti ~ |bruhati|
26. skéleton -a m (ẹ̑) |tekmovalne sani|; pojm. prvenstvo v ~u
27. tableto.. prvi del podr. zlož. tabletomán, tabletomaníja
28. tabletomán -a m, člov. (ȃ) tabletománka -e ž, člov. (ȃ)
29. tabletomaníja -e ž, pojm. (ı̑) |bolezensko nagnjenje k uživanju tablet|
30. vèletòč -óča tudi vèletóč -a m z -em (ȅȍ ȅọ́; ȅọ̑) šport. vaditi ~
31. vèletók -a m (ȅọ̑) sibirski ~i; poud. ~ turistov |zelo veliko|
32. vèletovárna -e ž (ȅȃ)
33. vèletovárnar -ja m z -em člov. (ȅȃ) vèletovárnarica -e ž, člov. (ȅȃ) vèletovárnarjev -a -o (ȅȃ) vèletovárnaričin -a -o (ȅȃ)
34. anagrám -a m (ȃ) premetanka: Beseda leto je ~ od telo
35. análi -ov m mn. (ȃ) iskati podatke v ~ih v letopisu; poud. priti v ~e zgodovine |postati pomemben|
36. analíst -a m, člov. (ı̑) letopisec analístka -e ž, člov. (ı̑) letopiska
37. Belè -éta m, oseb. i., psp (ȅ ẹ́) Belétovka -e ž, oseb. i. (ẹ́) ljud.
38. blaznéti -ím nedov. blázni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; blaznênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik ~i; poud. blazneti od česa ~ ~ bolečine, veselja |burno izražati bolečino, veselje|; poud. blazneti za kom ~ ~ dekletom |biti močno zaljubljen|
39. brenčáti -ím nedov. brénči -íte in brênči -íte, -èč -éča; brénčal -ála in brênčal -ála, brénčat in brênčat, -án -ána; brenčánje; (brénčat in brênčat) (á í) Čebela, muha ~i; poud. brenčati kaj ~ pesem |mrmraje peti|; poud. brenčati za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za ljubezensko naklonjenost|; brezos. brenčati komu V glavi mu ~i
40. brusíti ¹ in brúsiti -im nedov. brúsi -te in -íte, -èč -éča; brúsil -íla, brúsit, brúšen -a; brúšenje; (brúsit) (í/ı̑/ú ú) kaj ~ dleto, steklo; neobč. ~ okus občinstva izboljševati; poud. ~ noge, pete |hitro hoditi, teči|; lov. žarg. Divji petelin že ~i |končuje svoj spev|; brusiti kaj ob kaj Golob (si) ~i kljun ob kamen |drgne|
41. čekírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; čekíranje (ı̑) žarg. kaj ~ prtljago |oddati pred poletom|
42. Davós -a m, zem. i. (ọ̑) |švicarsko letovišče|: v ~u davóški -a -o (ọ̑) Davošàn -ána in Davošán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Davošánka -e ž, preb. i. (ȃ)
43. devétdeset ² -ih glav. štev. (ẹ̑) omejitev hitrosti na ~ kilometrov na uro ‹90 km/h›; biti star ~ let devétdeset -ih m, ž, s mn. (ẹ̑) prakt.sp. bližati se ~im devetdesetim letom
44. devetnájststo -tih glav. štev. (á) tisoč devetsto: leto ~ dvajset ‹1920›
45. dobívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dobívanje (í) kaj ~ darila, pisma; ~ sive lase |siveti|; ~ ugled; knj. pog. ~ trebuh rediti se; ^○~ na ugledu postajati ugleden; dobivati kaj iz česa ~ žveplo iz žveplove rude pridobivati dobívati jih -am jih (í) knj. pog., poud. |biti (večkrat) tepen|: ~ ~ od očeta; ~ ~ po grbi dobívati se -am se (í) knj. pog. sestajati se, shajati se: z/s kom ~ ~ z dekletom
46. dogovárjati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dogovárjanje (ȃ) z/s kom/čim za kaj, o kom/čem ~ ~ z dekletom za sestanek; ~ ~ s sindikatom o plačah; ~ ~ o ceni; ~ ~ (o tem), kaj je treba storiti
47. dogovoríti -ím dov., nam. dogovôrit in dogovorít/dogovorìt; drugo gl. govoriti (í/ı̑ í) kaj ~ misel; ^●~ sestanek dogovoriti se za sestanek dogovoríti se -ím se (í/ı̑ í) z/s kom/čim za kaj, o kom/čem ~ ~ z dekletom za sestanek; ~ ~ s sosedom o odškodnini; ~ ~ (o tem), kaj je potrebno storiti
48. dovršíti -ím dov. dovŕšil -íla, nam. dovršít/dovršìt; drugo gl. vršiti 1 (í/ı̑ í) neobč. kaj ~ nalogo, študij dokončati, končati; ~ sedmo leto dopolniti
49. dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ^●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari| dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2 h; ob 2.00| dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
50. dvanájstkrat kratn. prisl. (ȃ) ~ na leto
51. dvanájststo -tih glav. štev. (ȃ) tisoč dvesto: leto ~ devetdeset ‹1290›
52. dvelétka -e ž (ẹ̑) prvo leto ~e |dveletne šole|
53. enájststo -tih glav. štev. (á) tisoč sto: leto ~ ‹1100›
54. fiskálen -lna -o (ȃ) fiskálni -a -o (ȃ) ~a politika davčna politika; ~o leto proračunsko leto fiskálnost -i ž, pojm. (ȃ)
55. gledé na prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) 1. ozirn.: oceniti delo ~ ~ umetniško vrednost; ~ ~ to, da je cesta slaba, vozi počasi 2. primer. ~ ~ lansko leto promet narašča
56. gníl -a -o tudi gníl -a -ó [-u̯]; bolj ~ (ı̑ í í; ı̑; ı̑ í ọ̑) ~ les; slabš. ~ človek |pokvarjen, malovreden|; poud. ~a rana |gnojna|; slabš. ~a zadovoljnost gníli -a -o (í; ı̑) ~o jajce |igra|; iron. ~a Jugoslavija |Jugoslavija pred letom 1941| gnílo -ega s, snov. (í; ı̑) očistiti vse, kar je ~ega; iron. Nekaj ~ega je v deželi Danski gnílost -i ž, pojm. (í)
57. igráčkati se -am se nedov. -ajóč se; igráčkanje (ȃ) poud. z/s kom/čim ~ ~ s psom |igrati se|; ~ ~ z dekletom |ne biti resno zaljubljen vanjo|; samo ~ ~ v prostem času |neresno se ukvarjati s čim|
58. inkunábula -e ž (á; ȃ) biblio. |knjiga, tiskana pred letom 1500|

   1 9 59 109 159  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani