Slovenski pravopis 2001

leto (159-208)

  1. rújen -jna -o (ú; ȗ) poud.: ~a zarja |zlato rumena|; dekletova ~a lica |rdeča|; kozarec ~ega vina |dobrega, plemenitega| rújnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) poud.
  2. ..s prisl. prip. obr. |ta, to| dánes, létos
  3. Saint-Tropéz -a [sen-trope -êja] m s -em zem. i. (ẹ̑ ȇ) |francosko letovišče|: v ~u sainttropêjski -a -o (ȇ) Sainttropezčan -a m, preb. i. (ȇ) Sainttropezčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
  4. sám 2 -a -o zaim. samosti (ȃ á á) 1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi 2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je 3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral| sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom sámost -i ž, pojm. (á)
  5. sédemdeset 2 -ih [də] glav. štev. (ẹ́) ~ kilometrov na uro ‹70 km/h›; pred ~imi leti sédemdeset -ih [də] m, ž, s mn. (ẹ́; ẹ̑) prakt.sp. bližati se ~im sedemdesetim letom
  6. sedemnájststo -tih [də] glav. štev. (á) tisoč sedemsto: Leto ~ devetinosemdeset je pomembna zgodovinska letnica ‹1789›
  7. síliti -im nedov. -èč -éča; síljen -a; síljenje (í ı̑) koga/kaj k/h čemu ~ fanta k delu; siliti koga/kaj v kaj ~ dekle v zakon; siliti koga/kaj z/s čim ~ gosta z jedjo; ~ otroka spati, naj spi; kmet. ~ radič |pospeševati rast radiča|; poud. siliti v koga/kaj z/s čim ~ ~ soseda z vprašanji |ga vsiljivo spraševati, mu prigovarjati|; poud. siliti za kom/čim ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; brezos., poud. siliti koga k/h čemu Sili ga k smehu; poud. siliti koga na kaj Sili ga na bruhanje síliti se -im se (í ı̑) z/s čim ~ ~ z jedjo; ~ ~, da bi zaspal
  8. skozi [ poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz.. 1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt 2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja 3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim 4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo 5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram 6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami 7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
  9. skrégan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) neknj. pog. z/s kom/čim biti ~ z dekletom sprt; biti ~ s pametjo nerazsoden, nepremišljen; Z matematiko je ~ je ne zna skréganost -i ž, pojm. (ẹ̑) neknj. pog.
  10. skrunílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ı̑) ~ spomenika; poud. ~ dekletove časti skrunílka -e [u̯k] ž, člov. (ı̑) skrunílčev -a -o [u̯č] (ı̑)
  11. slíniti -im nedov. -èč -éča; slínjen -a; slínjenje (í ı̑) kaj ~ prste; slabš. sliniti koga |poljubljati| slíniti se -im se (í ı̑) Otrok se ~i; slabš. sliniti se komu/čemu ~ ~ novemu šefu |dobrikati se, prilizovati se|; slabš. sliniti se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; slabš. Nehaj se sliniti |jokati|
  12. Smolè -éta m, oseb. i., psp (ȅ ẹ́) Smolétovka -e ž, oseb. i. (ẹ́) ljud.
  13. spodmlét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) Temelji mostu so ~i spodmlétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  14. spomládi čas. prisl. (ȃ) ~ saditi, sejati; letos, zgodaj ~
  15. spremljeválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~ v rešilnem avtomobilu; dekletov ~ spremljeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) spremljeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  16. sréčen -čna -o; -ejši -a -e tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́; ȇ) ~ človek; biti zelo ~; poud. biti ~, da ribe prijemajo |zelo vesel, zadovoljen|; srečen z/s kom biti ~ z dekletom sréčni -a -o (ẹ́) ~ dobitnik sréčni -ega m, člov. (ẹ́) zavidati ~emu sréčnost -i ž, pojm. (ẹ́)
  17. šestnájststo -tih glav. štev. (á) tisoč šeststo: našteti ~ obiskovalcev; prihod ~ih udeležencev; leto ~ ‹1600›
  18. ..(š)nji -a -e prip. obr. danášnji, létošnji
  19. šrót -a m, snov. (ọ̑) neknj. ljud. grobo zmleto zrnje
  20. tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ı̑ é) 1. im. oblike se rabijo: a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~; b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno; c) v prir. zv. Tone in ~; č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari; d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada; e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam 2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo: a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|; b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej; c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu; č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama; d) v predložni rabi k vam; od vaju; e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res; f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam 3. mest. in or. se rabita brez omejitev bíti na tí povdk. zv. (í ı̑) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
  21. trubadúriti -im nedov. trubadúrjenje (ú ȗ; ȗ) poud. komu ~ lepoticam |dvoriti|; poud. ~ pod dekletovim oknom |vasovati|
  22. ujéti ujámem dov. ujêmi -íte; -él -éla, -èt/-èt, -ét -éta; ujétje; (-èt/-ét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ begunca; ~ curek v dlan; poud. ~ koga na laži |ugotoviti, da je lagal|; ~ učenca pri prepisovanju |zalotiti|; ~ žogo; ujeti koga/kaj na kaj poud. ~ koga na prazne obljube |ga pridobiti|; ujeti koga/kaj za kaj ~ mater za krilo ujéti se ujámem se (ẹ́ á) ~ ~ v past; poud. ~ ~ po večletni krizi |spet normalno delati, živeti|; ujeti se na kaj poud.: ~ ~ ~ lepe besede |verjeti jim|; ~ ~ ~ dekletove lepe oči |čustveno se navezati na dekle|; ujeti se za kaj Pri padcu se je ujel za vejo |prijel|; ujeti se z/s kom/čim ~ ~ s kom pri delu |dobro sodelovati|; ~ ~ z okoljem; publ. ~ ~ z novimi razmerami prilagoditi se jim
  23. uklét -a -o (ẹ̑) ~a kraljična; uklet komu Sreča mi je ~a |s kletvijo preprečena|; uklet v kaj biti ~ ~ kačo; poud. biti ~ ~ molk |ujet| uklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  24. uklétev -tve ž, pojm. (ẹ̑) ~ kraljeviča; rešiti koga ~e ukletosti, ukletja
  25. vasoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ pod dekletovim oknom, pri dekletu; pokr. obiskovalec vasoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) pokr. obiskovalka vasoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  26. vès vsà vsè [vəs] cel. mer. zaim., m in ž dalje vsèga/vsè -èmu/-èj vsè/vsò -èm/-èj -èm/vsò; vsà/vsì -èh -èma vsà/vsì -èh -èma; vsì/vsè -èh -èm vsè/vsè vsèh vsèmi; s: kot m, le da je tož. ed. vsè; dv. -ì; mn. -à (ə̏ ȁ ȅ) ~ dan, gozd, krompir, obraz; ~i otrobi so plesnivi; ~e hlače si umazal; ~a njiva je bila pohojena; Srajca je ~a raztrgana; poud. ~a vas je bila pokonci |vsi prebivalci|; ~e leto, sadje, seme; ~a ta vrata bo treba prepleskati; poud.: odpovedati na ~ej črti |popolnoma|; zavpiti na ~a pljuča |zelo|; ~ moker; ~a vesela; ~e premraženo; ~ v ognju
  27. vézati in vezáti véžem nedov. véži -te in -íte, vežóč, vezáje; vézal -ála, vézat, vézan -a; vézanje; (vézat) (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj Spone ga ~ejo; ~ knjigo; Most ~e otok s kopnim; jezikosl. Glagol ~e predmet; dvovid. ~ hranilno vlogo; dvovid. vezati koga/kaj na koga/kaj ~ otroka nase; ~ valuto na vrednost marke; vezati kaj z/s čim ~ študij pedagogike s psihologijo; Lepilo ~e po nekaj urah; Obleka ~e; dvovid. Telefonist ~e vézati se in vezáti se véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ v gledališču za eno leto; vezati se na koga/kaj ~ ~ ~ tradicijo; vezati se z/s čim Kisik se ~e z vodikom
  28. voščíti 1 in vóščiti -im dvovid. vóšči -te in -íte, nedov. -èč -éča; vóščil -íla, vóščit, vóščen -a; vóščenje; (vóščit) (í/ı̑/ọ́ ọ́) komu za kaj ~ prijatelju za rojstni dan; ~ ~ god, praznik; ~ srečno novo leto
  29. vrátnice -ic ž mn. (ȃ) neobč. spustiti ~ na vratih in izložbi trgovine rolo, roleto
  30. Vŕba 2 -e ž, zem. i. (ŕ) |letovišče ob Vrbskem jezeru|: v ~i vŕbski -a -o (ȓ) Vrbljàn -ána in Vrblján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Vrbljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  31. vrlína -e ž (í) hvaliti dekletove ~e
  32. vstópati -am nedov. -ajóč, -áje; vstópanje (ọ́; ọ̑) ~ v dvorano drug za drugim; poud.: ~ v novo leto |ga začenjati|; ~ v vojno z nasprotnikom |začenjati vojno|; vstopati v kaj ~ ~ društva; dov. Z današnjim dnem ~am v klub
  33. vstopíti in vstópiti -im dov.; drugo gl. stopiti 2 (í/ı̑/ọ́ ọ̑) v kaj ~ ~ dvigalo; poud. ~ ~ novo leto |ga začeti|; alp. ~ ~ steno; ~ ~ društvo; glasb. žarg. Sredi skladbe ~ijo trobente |začnejo igrati|
  34. vztrájati -am nedov. -ajóč, -áje; vztrájanje (á) ~ na svojem mestu; ~ pri bolniku; vztrajati pri čem ~ ~ predlogu; vztrajati v čem ~ ~ zmoti; poud. Zima letos kar ~a |dolgo traja|
  35. za 1 [ poudarjeno zá] predl. I. z or., nasprotnostni par je pred 1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?| 2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro 3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom 4. načinovni leto ~ letom 5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo 6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo 7. ●kaj ~ en človek kakšen, kateri II. s tož., nasprotnostni par je izza 1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat 2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, ○vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke 3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža 4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti 5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
  36. zakasnéti -ím dov. zakasnênje; drugo gl. kasneti (ẹ́ í) neobč.: Cvetenje sadnega drevja je letos zakasnelo zamudilo; Ura je zakasnela pet minut zaostala
  37. zaklét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) poud. ~ sovražnik alkohola |nepopustljiv, velik|; biti ~ zakléti -a -o (ẹ̑) ~ kraljevič zaklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  38. Zakopáne -án ž mn., zem. i. (ȃ) |letovišče v Visokih Tatrah|: v ~ah zakopánski -a -o (ȃ) Zakopánec -nca m z -em preb. i. (ȃ) Zakopánka -e ž, preb. i. (ȃ) Zakopánčev -a -o (ȃ)
  39. zakoráčiti -im dov. -en -ena; zakoráčenje (á ȃ) poud.: ~ v breg |iti, stopiti s širokimi koraki|; ~ v štirideseto leto |pred kratkim dopolniti devetintrideset let|; neobč. zakoračiti koga/kaj ~ konja zajahati; Pes ~i psico zaskoči
  40. zavléči -vléčem dov., nam. zavléč/zavlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ deblo do ceste; poud. Zavlekli so ga v gozd in pretepli |s silo spravili|; ~ študij za eno leto; zavleči z/s čim ~ z odhodom zavléči se -vléčem se (ẹ́) Seja se je zavlekla; poud. ~ ~ v kot |umakniti se|
  41. zblížati -am dov. -an -ana; zblížanje (ı̑) koga/kaj Skupno delo ju je zbližalo; ~ mnenja o čem; ~ oddaljena predmeta zblížati se -am se (ı̑) z/s kom ~ ~ z dekletom; Na izletu so se zbližali
  42. zgódaj 1 čas. prisl. (ọ̑) prebuditi se, vstati ~; hoditi ~ spat; Letos je sneg ~ zapadel; dovolj, zelo ~
  43. zijáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zijánje; (-àt) (á ȃ) Avtomobilska vrata ~ajo; poud.: Kokoš ~a od žeje |ima odprt kljun|; V strehi ~ajo luknje |so vidne|; slabš.: ~ okrog sebe |radovedno gledati|; ~ od začudenja |biti zelo začuden|; slabš. zijati na koga/kaj |vpiti|; slabš. zijati v koga/kaj Že spet ~a ~ časopis |ga bere|; ~ ~ soseda |nepremično, radovedno gledati ga|; slabš. zijati nad kom/čim ~ ~ otroki |vpiti|; slabš. zijati za kom/čim ~ ~ dekletom |radovedno gledati|
  44. zimovalíšče -a s (í) neobč. prezimovališče; publ. zimsko letovišče
  45. zláhka nač. prisl. (ȃ) ~ dvigniti lonec; ~ vse doseči; poud.: To ne bo šlo tako ~ |brez zapletov|; jemati nalogo preveč ~ |brezskrbno, neresno|
  46. zmének -nka m (ẹ̑) imeti ~ z dekletom; star. dogovor
  47. zmlét -a -o (ẹ̑) drobno ~a kava zmlétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  48. žíriti -im nedov. -èč -éča; žírenje (í ı̑) gozd. Bukev ne ~i vsako leto; pokr. žiriti kaj ~ prašiče |pasti jih po gozdu z veliko žira|
  49. žírov -a -o (í; ı̑) ~o leto |bogato z žirom|
  50. žlebíčast -a -o (í) ~ urez žlebíčasti -a -o (í) les. ~o dleto

   1 9 59 109 159


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA