Slovenski pravopis 2001

leto (109-158)

  1. naokróg 2 povdk. (ọ̑) neknj. pog. Od takrat še ni leto ~ ni minilo
  2. našepetáti -ám tudi našepetáti -éčem dov.; drugo gl. šepetati (á ȃ; á ẹ́) poud. komu kaj o kom/čem Našepetali so mu vse mogoče o dekletu |povedali| našepetáti se -ám se tudi našepetáti se -éčem se (á ȃ; á ẹ́) poud. z/s kom ~ ~ z dekletom |nagovoriti se|
  3. navójnica -e ž (ọ̑) dvigniti, spustiti ~o |roleto|
  4. navŕh 1 prisl. (ȓ) 1. mer. povrhu, dodatno: Ob plačilu je dobil še nekaj stotakov ~; poud. Že tako mu je zmanjkovalo časa, za ~ je pa še zbolel |poleg tega| 2. čas., pokr. potem, nato: Leto ~ se je vrnil 3. smer. prostor., pokr. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo ~
  5. nèprestópen -pna -o tudi nèprestôpen -pna -o (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́; ȅó; ȅó ȅȏ ȅó) ~o brezno; ~o leto nèprestópnost -i tudi nèprestôpnost -i ž, pojm. (ȅọ́; ȅó)
  6. nevtrálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~a država; ~ pri razsojanju spora nepristranski; poud. ne ostati ~ ob dekletovi lepoti |ravnodušen| nevtrálni -a -o (ȃ) jezikosl. stilno ~a beseda stilno nezaznamovana beseda nevtrálno -ega s, pojm. (ȃ) jezikosl. oznaka ~ v slovarju nezaznamovano nevtrálnost -i ž, pojm. (ȃ)
  7. néžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) ~ fant; poud. ~ udarec |lahen|; zelo ~; nežen do koga ~ ~ matere; nežen z/s kom ~ z dekletom néžni -a -o (ẹ́; ẹ̑) poud. ~ spol |ženske| néžno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) nekaj ~ega v človeku néžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ nasmeha; števn., poud. ~i v ljubezni |ljubkovanja|
  8. ..nji -a -e prip. obr. blížnji, dáljnji, spódnji, zgórnji; nekdánji, sedánji, zgódnji, sinóčnji, lêtošnji
  9. nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila| nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji
  10. ob [ poudarjeno òb] predl. I. z mest. 1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri 2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu 3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; ○~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev 4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób.. 1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen 2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči 3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
  11. obrodíti -ím dov. obródil -íla, nam. obrodít/obrodìt, obrodèn -êna in obrojèn -êna; drugo gl. roditi (í/ı̑ í) kaj Drevje ni obrodilo sadu; Krompir je letos dobro obrodil
  12. obúpen -pna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ poskus rešitve; poud.: imeti ~ glas |grd, neprikupen|; ~ položaj |zelo mučen, neprijeten|; ~ zrak |nečist|; ~a hrana |zelo slaba, nekvalitetna|; ~e razmere |zelo slabe, neurejene|; ~a revščina |zelo huda|; Vreme je letos ~o |nestalno, slabo| obúpnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
  13. odklét -a -o (ẹ̑) biti ~ odkléti -a -o (ẹ̑) ~ grad odklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  14. odtének -nka m (ẹ̑) 1. barvni ~; zvočni ~i; ~ glasu; ~ žalosti v njenem govorjenju; poud. Letos so moderni svetli ~i |svetle barve| 2. poud. razumeti do ~a natančno |zelo|; za ~ temnejši
  15. okróg 2 povdk. (ọ̑) poud. Spet je leto ~ |je minilo|
  16. oplét -a -o (ẹ̑) skrbno ~ vrt oplétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  17. pamfletíst -a m, člov. (ı̑) |pisec pamfletov| pamfletístka -e ž, člov. (ı̑)
  18. pavzírati -am nedov. -ajóč; pavzíranje (ı̑) šol. žarg. Študent ~a že drugo leto
  19. pelóden -dna -o (ọ̑) Letos cvetje ni ~o pelódni -a -o (ọ̑) ~ mešiček
  20. petlétka -e ž (ẹ̑) prvo leto druge ~e
  21. plêsti plêtem nedov., 3. os. mn. tudi pletó, -i -íte, -óč; plêtel -tla in plétel plêtla, star. plèl plêla, plèst/plêst, pletèn -êna; pletênje; (plèst/plêst) (é) komu kaj ~ otroku jopico; poud. ~ v glavi nov načrt |snovati|; poud. plesti kaj proti komu/čemu Kaj ~eš proti njemu; poud. plesti kaj o kom/čem ~ laži o sosedih; ~ pogovor o filmu |pogovarjati se, govoriti| plêsti se plêtem se (é) poud. o kom/čem O njem se ~ejo čudne zgodbe |se širijo, nastajajo|; Pogovor se je pletel o knjižnem jeziku |govorili so, se pogovarjali|; poud. Kaj neki se ~e tam doli |dogaja|
  22. pokázati tudi pokazáti -kážem dov. pokázanje tudi pokazánje; drugo gl. kazati (á/á á) komu koga/kaj ~ kupcu blago; poud. ~ hrbet mestu |zapustiti mesto, izseliti se|; poud. ~ staršem roge |upreti se jim|; pokazati koga/kaj publ. Moštvo je pokazalo lepo igro |je lepo igralo|; ~ naklonjenost; poud. ~ pete, podplate |zbežati|; pokazati na koga/kaj ~ ~ izložbo; šport. žarg. Sodnik je pokazal na belo točko |dosodil enajstmetrovko, sedemmetrovko| pokázati se tudi pokazáti se -kažem se (á/á á) Iz rane se je pokazal gnoj; pokazati se za kakšnega Ta teza se je pokazala za napačno; pokazati se komu/čemu knj. pog. Šel se je pokazat dekletovim staršem predstavit; poud. pokazati se pred kom/čim |postaviti se, pobahati se|
  23. pokoketírati -am dov. pokoketíranje (ı̑) |krajši čas spogledovati se|: z/s kom/čim ~ z dekletom; poud. ~ z novimi idejami |jih deloma sprejeti|
  24. poljubíti in poljúbiti -im dov.; drugo gl. ljubiti (í/ı̑/ú ú; í/ı̑/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle, otroka; poljubiti komu kaj ~ gostiteljici roko poljubíti se in poljúbiti se -im se (í/ı̑/ú ú; í/ı̑/ȗ ȗ) z/s kom večkrat se poljubiti z dekletom; ~ ~ s kom za slovo
  25. poljúbljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; poljúbljanje (ú) koga/kaj ~ dekle; poljubljati komu kaj Vladarju so poljubljali prstan poljúbljati se -am se (ú) z/s kom dolgo se poljubljati z dekletom
  26. pôln -a -o [u̯n]; -ejši -a -e (ȏ ó ó; ó) ~ lonec; publ.: edina ~a oseba v romanu prepričljiva, živa; plačati ~o vsoto celotno; udeležiti se seje v ~em številu vsi; nevtr.: Vreča je ~a; zvrhano ~; do polovice ~; omilj. biti ~ v obraz |debel|; poln česa vrč, ~ vina; zvezd ~o nebo; leto, ~o dogodkov; poud. biti ~ načrtov |imeti dosti načrtov| pôlni -a -o [u̯n] (ó) geom. ~ kot; ~a luna pôlno -ega [u̯n] s, pojm. (ó) izprazniti kaj ~ega; poud.: dajati iz ~ega |veliko, radodarno|; Njegove sodbe zadenejo v ~ |so točne, pravilne; so učinkovite| pôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó) ~ posode; publ. v ~i se zavedati česa v celoti, popolnoma
  27. pooráti -ôrjem in pooráti -órjem dov., nam. pooràt; pooránje; drugo gl. orati (á ó; á ọ́) kaj ~ njivo zorati; Za letos so že poorali
  28. požvížgati -am dov. (í) komu/čemu ~ psu; ~ od zadovoljstva; požvižgati za kom ~ ~ dekletom požvížgati se -am se (í) poud. na koga/kaj ~ ~ ~ strokovnost |ne ceniti, ne upoštevati je|
  29. požvižgávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; požvižgávanje (ȃ) komu/čemu ~ dekletom; požvižgavati kaj ~ popevko; požvižgavati za kom ~ ~ dekleti
  30. pred [ poudarjeno prèd] predl. I. z or. 1. mestovni prostorski vodnjak ~ magistratom; sedeti ~ hišo; zunaj ~ palačo 2. časovni ~ tremi urami; noč ~ torkom; jemati zdravila ~ jedjo; vrniti se ~ poldnevom; ~ ●dvemi leti pred dvema letoma 3. načinovni 100 metrov preteče ~ vsemi 4. vezljivostni strah ~ smrtjo; varen ~ dežjem; skrivati se ~ ljudmi; biti ~ tekmeci II. s tož., v zvezi z navezno obliko préd.. 1. smerni prostorski stopiti ~ mater; postaviti avto ~ izhod; poud. postaviti družino ~ vrata |izseliti iz stanovanja|; Ne postavljaj tega prédme, zastar. pred mé 2. vezljivostni uvrstiti se ~ favorita; zriniti se ~ vse druge
  31. predtém in predtèm čas. prisl. (ẹ̑; ȅ) pešaj. prej: ~ niso predvidevali zapletov
  32. pregŕd -a -o in pregŕd -a -ó (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑) ~ suknjič; poud. ~o ravnanje |zelo grdo|; pregrd z/s kom poud. biti ~ z dekletom |zelo slabo, neprimerno ravnati z dekletom|
  33. preklémano 2 razpolož. medm. (ẹ́/ẹ̑) omilj. |presneto, prekleto|: ~, tako ne bo šlo več
  34. preklét -a -o (ẹ̑) čutiti se ~ega prekléti -a -o (ẹ̑) poud. Že spet ta ~ dež |izraža odklonilen odnos|; zmer. Ti ~ bik ti; poud. imeti ~o srečo |izraža visoko stopnjo| preklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  35. preklícan -a -o (ı̑) ~ odlok preklícani -a -o (ı̑) omilj. To ~o vreme, kako nam nagaja |presneto, prekleto| preklícanost -i ž, pojm. (ı̑)
  36. preklícano 2 razpolož. medm. (ı̑) omilj. |presneto, prekleto|: ~, to bo pa težko
  37. presahníti in presáhniti -em dov. presáhnjenje; drugo gl. sahniti (í/ı̑/á á) Jezero vsako leto ~e; presahniti komu/čemu Kravi je presahnilo mleko; poud. Beseda mu je presahnila |umolknil je|
  38. prestópen 1 -pna -o (ọ̑) prestópni -a -o (ọ̑) ~ pogoj; ~o leto
  39. pretêkli -a -o (é) ~ čas; jezikosl. ~ pogojnik; ~o leto pretêklo -ega s, pojm. (é) žalovati za ~im pretêklost -i ž, pojm. (é) bližnja ~; poud.: Vse to je ~ |je minilo|; človek s ~jo |človek, ki je veliko doživel|
  40. pretéto mer. prisl. (ẹ̑) omilj. |prekleto|: ~ dobro mu gre
  41. prevzét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) od koga/česa biti ves ~ ~ novih idej; prevzet nad kom/čim ~ ~ lepoto pokrajine prevzéti -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~a beseda prevzétost -i ž, pojm. (ẹ̑) ljubezenska ~; neobč. delati z veliko ~jo s poletom, z vnemo
  42. pri [ poudarjeno prí] predl. z mest., nasprotnostni par je od 1. mestovni prostorski sedeti ~ mizi; vstopiti ~ sprednjih vratih; bitka ~ Sisku; biti ~ vojakih; hoditi ~ robu ceste ob 2. časovni ~ pouku je nepazljiv; ~ slovesu so vsi jokali; sprehajati se ~ mesečini; Ne motite me ~ delu; ~ petdesetih je začel kaditi 3. vezljivostni obisk ~ prijatelju; priseči ~ Bogu; varčevati ~ hrani; omilj. spati ~ dekletu |spolno občevati z dekletom| 4. vzročnostni spotiti se ~ teku; ~ vsem bogastvu je nesrečen |čeprav je zelo bogat| 5. določevalni zob ~ brani; stikalo ~ elektromotorju 6. povedkovniški biti ~ pameti, zavesti, zdravju; pustiti ~ miru 7. medmetni ~ moji duši 8. količinski, poud.: glava ~ glavi |veliko ljudi skupaj|; človek ~ človeku |veliko ljudi skupaj|
  43. pričákati -am dov. pričákanje in pričakánje; drugo gl. čakati (á ȃ) koga/kaj ~ goste; ~ novo leto
  44. príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í) 1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj 2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese 3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
  45. priznávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; priznávanje (ȃ) koga/kaj ~ napake; ~ umetnike; priznavati komu/čemu kaj ~ dekletom ljubezen; priznavati koga/kaj za koga/kaj ~ otroka za sina; priznavati koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ knjigo za dobro priznaváti se -am se (ȃ) za koga/kaj ~ ~ ~ člana manjšine
  46. proizvódnja -e ž, pojm. (ọ̑) organizirati ~o; ~ avtomobilov; skup., publ. prodati vso letošnjo ~o vse letošnje izdelke
  47. púnčka -e ž, člov. (ȗ) petletna ~; poud.: imeti same ~e |majhne hčere|; plesati s čedno ~o |s čednim dekletom|; nečlov. ~ iz cunj |igrača|
  48. razgrísti -grízem dov., nam. razgrìst/razgríst; razgrízenje; drugo gl. gristi (í) kaj ~ tableto; poud. Lug ~e roke |poškoduje|
  49. razpustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ı̑ í) kaj ~ lase; ~ parlament; ~ tableto v vodi razpustíti se -ím se (í/ı̑ í) dušiti čebulo, da se ~i; poud. V mestu se je precej razpustil |postal neurejen, nenraven|
  50. ríniti -em nedov. -èč -éča; rínjen -a; rínjenje (í ı̑) koga/kaj ~ kolo; poud. ~ vsiljivca od sebe |odrivati|; poud. riniti v koga/kaj ~ ~ obiskovalca |ga vsiljivo spraševati, mu prigovarjati|; poud. riniti za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; poud. za silo še ~ |se prebijati, živeti|; šol. žarg. ~ z zadostno oceno izdelovati ríniti se -em se (í ı̑) ~ ~ skozi gnečo

   1 9 59 109 159  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA