jezik (1.791-1.840)

1791. tvórnik -a m, pojm. (ọ̑) jezikosl. |glagolski način|
1792. ubesedítven -a -o (ı̑) ubesedítveni -a -o (ı̑) ~a sredstva; jezikosl. ~ način
1793. udeléženec -nca tudi udeležênec -nca m z -em člov. (ẹ̑; é) ~i sestanka; jezikosl. |participant| udeléženka -e tudi udeležênka -e ž, člov. (ẹ̑; é) udeléženčev -a -o tudi udeležênčev -a -o (ẹ̑; é)
1794. udeléženski -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~a vloga v stavku
1795. udrúžbiti -im dov. udrúžbljen -a; udrúžbljenje (ú ȗ; ȗ) nov. socializirati: ~ otroka udrúžbiti se -im se (ú ȗ; ȗ) nov. človek se ~ tudi z jezikom
1796. udvoglášanje -a s, pojm. (á) jezikosl. |diftongizacija|
1797. udvoglášenje -a s, pojm. (ȃ) jezikosl. |diftongizacija|
1798. úgro-fínski -a -o (ȗ-ı̑) ~i jeziki
1799. uhájati -am nedov. -ajóč, -áje; uhájanje (ȃ) ~ od doma; poud. Voda ~a iz cisterne |nezaželeno odteka|; poud. uhajati komu Z jezika mu ~ajo ostre besede |jih nehoteno govori|; Žena mu ~a čez plot |mu je nezvesta|
1800. ujemálen -lna -o (ȃ) jezikosl. ujemálni -a -o (ȃ) ~ prilastek ujemálnost -i ž, pojm. (ȃ) jezikosl.
1801. ujémati -am nedov. -ajóč, -áje; ujémanje (ẹ̑) kaj ~ žoge ujémati se -am se (ẹ̑) Barve se ~ajo; Zobje koles se ~ajo; ujemati se glede koga/česa Poročila se glede vzrokov nesreče ~ajo; ujemati se v čem ~ ~ ~ nazoru; ujemati se z/s kom/čim Prepis se ~a z izvirnikom; Dobro se ~a s starši; jezikosl. Pridevnik se ~a s samostalnikom v spolu, sklonu in številu
1802. ú-jevski -a -o (ȗ) jezikosl. ~ samoglasnik
1803. úkati ² -am nedov. -ajóč, -áje; úkanje (ú; ȗ) jezikosl. |izgovarjati glas u namesto o|
1804. uklepáj -a m z -em (ȃ) jezikosl. |prvi del oklepaja|
1805. ukrajínščina -e ž, pojm. (ı̑) |jezik|
1806. ..úlja ž. prip. obr. (ú) 1. člov. 'vršilka' blebetúlja, smrdúlja, jezikúlja 2. nečlov. 'vršilnica' bodúlja, škrebetúlja; hodúlja, ropotúlja 3. člov. 'nosilka lastnosti' skopúlja 4. nečlov. 'nosilnica lastnosti' trakúlja; grenkúlja, kosmúlja; krivúlja 5. člov. 'ženski par moškemu' brucúlja, vragúlja; nečlov. volkúlja, vrabúlja
1807. umíčen -čna -o (ı̑) umíčni -a -o (ı̑) jezikosl. ~ naglas
1808. umotvòr -ôra m (ȍ ó) neobč.: jezik kot pomemben ~ stvaritev; glasbeni ~ umetniško delo; slabš. njegovi pesniški ~i |pesmi|
1809. univerbizácija -e ž, pojm. (á) jezikosl. poenobesedenje
1810. univerzálije -ij ž mn. (á ȃ) filoz. |splošni pojmi|; jezikosl. jezikovne ~ |enakosti v vseh jezikih|
1811. upàd -áda m, pojm. (ȁ á) ~ vode; jezikosl. samoglasniški ~ |vokalna redukcija|
1812. upádel -dla -o [-u̯]; bolj ~ (á; ȃ á á) ~ obraz; biti ~ upádli -a -o (á) jezikosl. ~ samoglasnik upádlost -i ž, pojm. (á)
1813. upovedoválen -lna -o (ȃ) upovedoválni -a -o (ȃ) jezikosl. ~ postopek
1814. upovedovánje -a s, pojm. (á) jezikosl. |del skladnje|
1815. upovedováti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; upovedovánje; (-àt) (á ȗ) jezikosl. kaj ~ predmetnost
1816. uradoválen -lna -o (ȃ) uradoválni -a -o (ȃ) ~ jezik
1817. Urbánčič -a m z -em oseb. i., psp (ȃ) |slovenski filozof; slovenski jezikoslovec| Urbánčička -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud. Urbánčičev -a -o (ȃ)
1818. úrdu -ja m z -em pojm. (ȗ) |uradni jezik Pakistana|
1819. uredíti -ím dov. urêdi -íte; urédil -íla, -ít/-ìt, urejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj ~ grob; ~ zbornik; jezikosl. ~ iztočnice v slovarju; urediti koga/kaj v kaj ~ ljudi v skupine; ~ pesmi v zbirko; urediti komu kaj ~ komu stanovanje uredíti se -ím se (í/ı̑ í) v kaj ~ ~ ~ kolone; Razmere so se uredile; elegantno se urediti
1820. usmérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; usmérjanje (ẹ́) koga/kaj ~ promet; ~ raketo; usmerjati koga/kaj k/h komu/čemu ~ ljudi k športu; usmerjati koga/kaj v kaj ~ učence v študij jezikov usmérjati se -am se (ẹ́) v kaj Podjetja se ~ajo v izvoz
1821. ústa úst s mn. z ústi, ^○ústmi (ú; ú ȗ) nesti žlico v ~; poljubiti na ~; moleti jezik iz ust; dihanje ~ na ~; poud.: Pri hiši je veliko lačnih ust |ljudi|; ~ blagajne |odprtina|; Novica gre od ust do ust |se hitro širi|; ne imeti kaj dati v ~ |biti reven, stradati|; na vsa ~ hvaliti |zelo, navdušeno|; Sama ~ so ga |Zelo veliko govori; Zelo veliko jé|
1822. ústničen -čna -o (ȗ) ústnični -a -o (ȗ) ~a rdečina; jezikosl. ~i soglasniki |labialni soglasniki| ústničnost -i ž, pojm. (ȗ)
1823. ústničnik -a m (ȗ) jezikosl. |labial|
1824. ústničnomehkonébnik -a m (ȗẹ̑) jezikosl. |labiovelar|
1825. ústničnoústničen -čna -o (ȗȗ) jezikosl. ústničnoústnični -a -o (ȗȗ) ~ soglasnik |bilabialni soglasnik|
1826. ústničnoústničnik -a m (ȗȗ) jezikosl. |bilabial|
1827. ustréznica -e ž (ẹ́) jezikosl.
1828. ustréznik -a m (ẹ́) jezikosl.
1829. uvezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; uvezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj v kaj ~ liste v knjigo; jezikosl. ~ besedilo |kodirati|
1830. uvrščeválen -lna -o (ȃ) jezikosl. uvrščeválni -a -o (ȃ) ~ prilastek
1831. úvula -e ž (ȗ) anat., jezikosl. jeziček
1832. uvuláren -rna -o (ȃ) jezikosl. jezičkov uvulárni -a -o (ȃ) ~ r
1833. uzavéščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uzavéščanje (ẹ́) koga/kaj ~ nove ideje; uzaveščati komu kaj ~ ljudem knjižni jezik uzavéščati se -am se (ẹ́) narodnostno se uzaveščati
1834. úzus -a m (ȗ) navada, običaj; jezikosl. (splošna) raba
1835. valénca -e ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl. vezljivost; kem. atomska ~; psiht. pozitivna ~ predmetov
1836. valénčen -čna -o (ẹ̑) valénčni -a -o (ẹ̑) jezikosl.: ~ slovar; ~ stavčni člen; kem. ~e lastnosti
1837. valénten -tna -o (ẹ̑) ugotoviti, koliko je atom ~ valéntni -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~e možnosti glagola vezljivostne možnosti valéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
1838. Valjávec -vca m z -em oseb. i. (ȃ) |slovenski pesnik in jezikoslovec| Valjávčev -a -o (ȃ)
1839. variácija -e [ija] ž (á) ponavljati se v več ~ah; jezikovne ~e; ~ na znano temo; glasb. igrati ~e; pojm., redk. pogosta ~ oblike variiranje
1840. variánten -tna -o [ija] (ȃ) variántni -a -o [ija] (ȃ) ~ načrt; jezikosl. ~a oblika variántnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)

   1.491 1.541 1.591 1.641 1.691 1.741 1.791 1.841 1.891 1.941  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani