Slovenski pravopis 2001

MS (351-400)

  1. Badjúra -e in Badjúra -a m, oseb. i. (ȗ; ȗ) |slovenski filmski snemalec in režiser; slovenski publicist| Badjúra -- tudi Badjúra -e ž, oseb. i. (ȗ; ȗ) |slovenska filmska montažerka| Badjúrov -a -o (ȗ), ●Badjúrin -a -o (ȗ) Badjúrin -a -o (ȗ) ~e montaže montaže Milke Badjura
  2. Bahámi -ov m mn., zem. i. (ȃ) |srednjeameriško otočje; država|: na ~ih bahámski -a -o (ȃ) Bahámec -a m z -em preb. i. (ȃ) Bahámka -e ž, preb. i. (ȃ) Bahámčev -a -o (ȃ)
  3. bakaláver -vra m, člov. (á; ȃ) |nosilec nižje akademske stopnje|: srečanje ~ov
  4. bakalavreát -a m (ȃ) |nižja akademska stopnja|
  5. Bákh -a m, im. tudi Bákhus tudi Bákhos oseb. i. (ȃ) |rimski bog vina|
  6. balzámičen -čna -o (á) balzamski balzámičnost -i ž, pojm. (á) balzamskost
  7. bántamkategoríja -e tudi bántam kategoríja ~ -e ž (ȃȃ) šport. bantamska kategorija
  8. Bardót -a [bardo -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ọ̑) Bardót -- ž, oseb. i. (ọ̑) |francoska filmska igralka| Bardótev -a -o in Bardótov -a -o [-ev-] (ọ̑; ọ̑)
  9. Bárents -a m, oseb. i. (ȃ) |nizozemski morjeplovec|
  10. basic -a [bêjzik] m, pojm. (ȇ) rač. |programski jezik|
  11. Batúmi -ja m z -em zem. i. (ȗ) |gruzijsko mesto|: v ~u batúmski -a -o (ȗ) Batúmčan -a m, preb. i. (ȗ) Batúmčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
  12. Bélizar -ja m z -em oseb. i. (ẹ̑) |rimski vojskovodja| Bélizarjev -a -o (ẹ̑)
  13. Béneluks -a m, zem. i. (ẹ́) |Belgija, Nizozemska, Luksemburg| béneluški -a -o (ẹ́)
  14. Bêrgamo -a m, zem. i. (ȇ) |italijansko mesto|: v ~u bêrgamski -a -o (ȇ) Bêrgamčan -a m, preb. i. (ȇ) Bêrgamčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
  15. besedo.. prvi del podr. zlož. besedolómstvo, besedoslôvje, besedotvórje
  16. Bétlehem -a m, zem. i. (ẹ̑) |kraj Kristusovega rojstva|: v ~u bétlehemski -a -o (ẹ̑) Bétlehemčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Bétlehemčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  17. bíbličen -čna -o (í) svetopisemski bíblični -a -o (í) ~ motiv; ~ slog biblijski slog bíbličnost -i ž, pojm. (í)
  18. bíblijski -a -o (í) ~e zgodbe svetopisemske zgodbe; ~ slog |slovesen, privzdignjen|; papir. ~ papir |tanek in trden papir| bíblijskost -i ž, pojm. (í)
  19. Bíleam -a m, oseb. i. (ı̑) |svetopisemska oseba|
  20. Bírmingham -a [gem] m, zem. i. (ı̑) |angleško mesto|: v ~u bírminghamski -a -o (ı̑) Bírminghamčan -a m, preb. i. (ı̑) Bírminghamčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  21. bíti 2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ı̏ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ı̑); bíl -à -ó in -ò (ı̑ ȁ ọ̑; ı̑ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ı̑; ı̏ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; ○bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ı̏); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan I. kot polnopomenski glag. 1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; ○Kako si Kako se imaš 2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet 3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz II. kot pomožnik 1. a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi| d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi ( ○bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal; f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo 2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
  22. bízamplášč -a tudi bízam plášč ~ -a m z -em (ı̑á) bizamski plašč
  23. Bizánc -a m z -em zem. i. (ȃ) 1. Istanbul: v ~u 2. vzhodnorimsko cesarstvo: v ~u bizantínski -a -o (ı̑) Bizantínec -nca m z -em preb. i. (ı̑) Bizantínka -e ž, preb. i. (ı̑) Bizantínčev -a -o (ı̑); prim. Carigrad, Konstantinopel
  24. Bóchum -a [oh] m, zem. i. (ọ̑) |nemško mesto|: v ~u bóchumski -a -o (ọ̑) Bóchumčan -a m, preb. i. (ọ̑) Bóchumčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  25. boéma -e ž, skup. (ẹ̑) izobr. boemi: pariška ~; pojm., izobr. ~ študentskega življenja boemstvo
  26. Boétij -a m z -em oseb. i. (ẹ́) |rimski filozof| Boétijev -a -o (ẹ́)
  27. Bóltežar -ja m z -em oseb. i. (ọ̑) |svetopisemska oseba| Bóltežarjev -a -o (ọ̑)
  28. Borghése -a tudi Borghése -ja [borgeze] m, druga oblika z -em oseb. i. (ẹ̑; ẹ̑) |član rimske plemiške rodbine| Borghésov -a -o tudi Borghésejev -a -o (ẹ̑; ẹ̑)
  29. Bórgia -e in Bórgia -a [rdža] m, druga oblika z -em oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |član rimske plemiške rodbine| Bórgiev -a -o (ọ̑), ●Borgiin -a -o (ọ̑)
  30. Bórgijec -jca m z -em oseb. i. (ọ́) |član rimske plemiške rodbine| Bórgijka -e ž, oseb. i. (ọ́) Bórgijci -ev m mn., oseb. i. (ọ́) |plemiška rodbina| bórgijski -a -o (ọ́) Bórgijčev -a -o (ọ́)
  31. Bósch -a [boš] m z -em oseb. i. (ọ̑) |nizozemski slikar; nemški izumitelj| Bóschev -a -o (ọ̑)
  32. bráda -e tudi bráda -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é brád -áma -é -àh -áma; -é brád -àm -é -àh -ámi (á; á ẹ́; á ẹ̑) obriti si ~o; gola ~; poud. smehljati se v ~o |sam pri sebi|; ~ na koruznem storžu lasje, laski; nestrok. gamsova ~ | strok. gamsov čop|
  33. brez.. [ poudarjeno brèz-] izpodstavna predp. brezvérec, brezalkohólen, brezatómski, brezsŕčen
  34. bríhtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bríhtanje (í) neknj. pog. koga ~ bolnika iz omame buditi, spravljati k zavesti bríhtati se -am se (í) neknj. pog. Fant se je začel brihtati umsko razvijati
  35. Brueghel -ghla [brójgəl] m, oseb. i. (ọ́) |nizozemski slikar|
  36. bug -a [bág] m (ȃ) rač. žarg. programska napaka
  37. bukólika -e ž (ọ́) slovstv. rimske ~e |pesmi|
  38. C 2 -- [cé] m, simb. (ẹ̑) |rimska števka sto|; Celzij; fiz. kulon; kem. ogljik
  39. céh -a m (ẹ̑ ẹ́; ẹ̑) sprejeti koga v ~; slabš. filmski ~ |filmski delavci|
  40. céna -e ž (ẹ́) ~e se dvigajo; ~ blaga; ekonomska ~; tovarniške ~e; prodajati po znižanih ~ah; prodati pod ~o; poud.: za vsako ~o se hoče osamosvojiti |z vsemi sredstvi|; pesmi brez ~e |brez vrednosti|
  41. cènt 2 cénta in cènt cênta m (ȅ ẹ́; ȅ é) |stotina ameriškega dolarja in nizozemskega guldna|
  42. centúrija -e ž (ú) rimska ~ stotnija
  43. centúrion -a [ijo] m, člov. (ú; ȗ) rimski ~ stotnik
  44. cenzúrka -e ž (ȗ) film. žarg. |filmska predstava|
  45. Cêrera -e ž, im. tudi Cêres oseb. i. (ȇ) |rimska boginja rodovitnosti|
  46. cesárstvo -a s (ȃ) rimsko ~
  47. cézar -ja m s -em člov. (ẹ̑) |rimski vladar| cézarjev -a -o (ẹ̑)
  48. Cézar -ja m s -em oseb. i. (ẹ̑) |rimski državnik in vojskovodja| Cézarjev -a -o (ẹ̑)
  49. Cháplin -a [ča] m, oseb. i. (ȃ) |angleški filmski igralec in režiser|
  50. Cíceron -óna m, im. tudi Cícero oseb. i. (ı̑ ọ̑) |rimski državnik|

   101 151 201 251 301 351 401 451 501 551  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA