Slovenski pravopis 2001

MS (1.056-1.105)

  1. vèledržáva -e ž (ȅȃ) poud. rimska ~ |velika država|
  2. Vénera 1 -e ž, oseb. i. (ẹ̑) |rimska boginja ljubezni|
  3. Vergíl -a m, oseb. i. (ı̑) |rimski pesnik|
  4. Vêrmeer van Délft -ja ~ -a [mer] m, prva enota z -em oseb. i. (é ẹ̑) |nizozemski slikar|
  5. vêrthajm -a m (ȇ) obrt. žarg. verthajmska ključavnica
  6. vêrthajmključávnica -e tudi vêrthajm ključávnica ~ -e ž (ȇȃ) verthajmska ključavnica
  7. vêrthajmovka -e ž (ȇ) obrt. žarg. verthajmska ključavnica
  8. Vespazijàn -ána in Vespaziján -a m, oseb. i. (ȁ á; ȃ) |rimski cesar|
  9. vestálka -e ž, člov. (ȃ) |rimska deviška svečenica|
  10. Vídem 1 -dma m, zem. i. (í) |pri Grosupljem|: na ~u vídemski -a -o [də] (í) Vídemčan -a in Vídemc -a [də] m, druga oblika z -em preb. i. (í; í) Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
  11. Vídem 2 -dma m, zem. i. (í) |del Krškega|: na ~u vídemski -a -o [də] (í) Vídemčan -a in Vídemc -a [də] m, druga oblika z -em preb. i. (í; í) Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
  12. Vídem 3 -dma m, zem. i. (í) Sveti Jurij: v in na ~u vídemski -a -o [də] (í) Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í) Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
  13. Vídem 4 -dma m, zem. i. (í; í) |mesto v severni Italiji| vídemski -a -o [də] (í) Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í) Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
  14. Vídem pri Ptúju -dma ~ ~ m, zem. i. (í ú) v ~u ~ ~, neurad. v ~u vídemski -a -o [də] (í) Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í) Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
  15. vídeofílm -a m (ı̑í) |filmski trak v videokaseti; umetniško delo|
  16. Víetnam -a [ije] m, zem. i. (ı̑) |azijska država|: v ~u víetnamski -a -o (ı̑) Víetnamec -mca m z -em preb. i. (ı̑) Víetnamka -e ž, preb. i. (ı̑) Víetnamčev -a -o (ı̑)
  17. Vitrúvij -a m z -em im. tudi Vitrúvius [iju] oseb. i. (ú) |rimski arhitekt| Vitrúvijev -a -o (ú)
  18. Vulkán -a m, oseb. i. (ȃ) |rimski bog ognja in požara|
  19. vzhóden -dna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) vzhódni -a -o (ọ̑) ~ del države; ~o rimsko cesarstvo
  20. vzhodnják -a m, člov. (á) |prebivalec dežel vzhodno od Sredozemskega morja| vzhodnjákinja -e ž, člov. (á)
  21. vzhodno.. prvi del podr. zlož. vzhodnoázijski, vzhodnorímski
  22. Wayne -na [vêjn] m, oseb. i. (ȇ) |ameriški filmski igralec|
  23. Wéngen -gna [ve] m, zem. i. (ẹ́) |švicarsko zimskošportno središče|: v ~u wéngenski -a -o [gə] (ẹ́) Wéngenčan -a [gə] m, preb. i. (ẹ́) Wéngenčanka [gə] ž, preb. i. (ẹ́)
  24. Wêyden -dna [vejd] m, oseb. i. (é) |nizozemski slikar|
  25. X 2 -- [íks] m, simb. (ı̑) |rimska števka deset|
  26. za 1 [ poudarjeno zá] predl. I. z or., nasprotnostni par je pred 1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?| 2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro 3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom 4. načinovni leto ~ letom 5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo 6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo 7. ●kaj ~ en človek kakšen, kateri II. s tož., nasprotnostni par je izza 1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat 2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, ○vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke 3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža 4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti 5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
  27. zabrlízgati -am dov. zabrlízganje (í; ı̑) Gams je zabrlizgal; zabrlizgati na kaj ~ ~ piščalko; ~ ~ prste
  28. Zaharíja -e in Zaharíja -a m, druga oblika z -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |svetopisemski prerok| Zaharíjev -a -o (ı̑), ●Zaharíjin -a -o (ı̑)
  29. zahóden -dna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~a miselnost zahodnjaška zahódni -a -o (ọ̑) ~ veter; publ. politični položaj na ~i polobli |v Ameriki|; ~o rimsko cesarstvo
  30. zahodnják -a m, člov. (á) |prebivalec dežel na zahodu od Sredozemskega morja| zahodnjákinja -e ž, člov. (á)
  31. zanimív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ pogovor; poud.: ~ izrek |duhovit, nenavaden|; ~ sklep |presenetljiv|; publ.: ~a cena ugodna, primerna; zelo ~a ponudba vabljiva; nevtr. biti ~; zanimiv za koga/kaj publ. Ta predlog za nas ni ~ primeren, sprejemljiv zanimívo -ega s, pojm. (í) izvedeti kaj ~ega zanimívost -i ž, pojm. (í) ~ potovanja; števn. filmske ~i
  32. zaplojeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zaplojevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ zdravo potomstvo
  33. zastavílo -a s (í) neobč. odkupiti ~ zastavek; pojm., neobč. dati prstan za ~ jamstvo, zagotovilo
  34. zastrelíti -ím dov. zastréli -íte in zastrêli -íte; zastrélil -íla, -ít/-ìt, zastreljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) lov. kaj Gamsa je samo zastrelil
  35. zdómarski -a -o (ọ̑) ~a vas; poud. ~ učitelj |zdomski|
  36. zdrávo.. prvi del podr. zlož. (á/ȃ) zdrávorazúmski
  37. zgódba -e ž (ọ̑) ~ romana; ~ iz življenja; ~ o lovcu; svetopisemske ~e
  38. zgódnje.. prvi del podr. zlož. (ọ́/ọ̑) zgódnjebaróčen, zgódnjejesénski, zgódnjekapitalístičen, zgódnjerímski, zgódnjesrednjevéški
  39. zimovalíšče -a s (í) neobč. prezimovališče; publ. zimsko letovišče
  40. zimováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; zimovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. ~ na morju prezimovati; publ. ~ v smučarskem središču preživljati zimske počitnice
  41. zlásti 1 mer. prisl. (ȃ) V razpravi so poudarjali ~ problem vrednotenja umskega dela; Za oprijemanje je pomemben ~ gibljiv sklep; Nasprotja so obstajala že od začetka, ~ pa so se poglobila ob naftni krizi
  42. zlát 2 -a -o (ȃ á á) ~ prstan; ~ okvir slike pozlačen; poud. ~ človek |zelo dober, dobrosrčen|; ~ glas |svetel, zvonek|; ~a krona; poud. dekle z ~imi lasmi |rjavkasto, rdečkasto rumenimi| zláti -a -o (á; v nagovoru ȃ) ~ jubilej; ~ lev |filmsko priznanje|; um. ~ oltar; geom. ~ rez; poud.: ~ čas reprezentance |poln uspehov|; upoštevati ~ nauk |dragocen, koristen nasvet|; sinek moj ~ |v nagovoru|; ~a barva; gosp. ~e rezerve; zdrav. ~a žila |hemoroidi|; poud. ~a mladost |polna sreče, ugodja| zláti -ega m (á) star. dati nekaj ~ih zlatnikov zláta -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) poud. ~ moja, pridi |draga, ljubljena| zláto -ega s, pojm. (á; v nagovoru ȃ) dvorana v ~em; člov., poud. Lepo spančkaj, ~ moje |ljubljeni otrok|
  43. zmrzál -i [-u̯] ž (ȃ) zavarovati rastline pred ~jo; od zimskih ~i zrahljana zemlja; snov. tajanje ~i na drevju
  44. znótraj.. predp. obr. (ọ́) znótrajjezikôven, znótrajsistémski
  45. zvárek 1 -rka m (ȃ) zvarjenec; slabš. filmski ~ |slab film|
  46. zvézda -e ž (ẹ́) ~ danica, severnica; orientirati se po ~ah; našitek s tremi ~ami; ~e Rimske ceste; vrtn. božična ~ zvezdnica; žival. morske ~e; poud. kovati koga v ~e |zelo hvaliti, povzdigovati|; člov. filmska, nogometna ~ |slavna oseba|
  47. zvézdica -e ž (ẹ́) manjš. ~e na nebu; člov. mlada filmska ~ |slavna igralka|; mn., snov. juha z ~ami
  48. zvezdoslôven -vna -o (ȏ) |astronomski| zvezdoslôvni -a -o (ȏ) ~o opazovanje
  49. žánr -a m (á) slikar ~ov; filmski ~i zvrsti
  50. žrêlo -a s (é) 1. vnetje ~a; levje ~; poud.: seči tigru v ~ |v ustno odprtino|; nastaviti steklenico na ~ |na usta|; ~ dimnika |odprtina|; peklensko ~ |pekel| 2. ognjeniško ~; ozko zimsko ~ pri panju; ~ ladijskega skladišča

   606 656 706 756 806 856 906 956 1.006 1.056


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA