Slovenski pravopis 2001

MS (556-605)

  1. Haarlem -a [hár] m, zem. i. (á; ȃ) |nizozemsko mesto|: v ~u haarlemski -a -o (ȃ) Haarlemčan -a m, preb. i. (ȃ) Haarlemčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  2. Haasse -ja [háse] m s -em oseb. i. (ȃ) Haasse -- ž, oseb. i. (ȃ) |nizozemska pisateljica|: romani Helle ~ Haassejev -a -o (ȃ)
  3. Habakúk -a m, oseb. i. (ȗ) |svetopisemski prerok|
  4. hábiti -im nedov. -èč -éča; hábljen -a; hábljenje (ȃ) neobč. pohabljati, kvariti: komu kaj ~ kaznjencu telo pri mučenju; ~ človekove umske moči
  5. Hádrijan -a m, oseb. i. (ȃ) |rimski cesar|
  6. Hajfóng -a m, zem. i. (ọ̑) |vietnamsko mesto|: v ~u hajfónški -a -o (ọ̑) Hajfónžan -a m, preb. i. (ọ̑) Hajfónžanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  7. Hárlem -a m, zem. i. (ȃ) |del Manhattna|: v ~u hárlemski -a -o (ȃ) Hárlemčan -a m, preb. i. (ȃ) Hárlemčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  8. Hépburn -a [bern] m, oseb. i. (ẹ̑) Hépburn -- ž, oseb. i. (ẹ̑) |ameriška filmska igralka|
  9. hipokávst -a m (ȃ) |starorimska ogrevalna naprava|
  10. Hirošíma -e ž, zem. i. (ı̑) |japonsko mesto|: v ~i hirošímski -a -o (ı̑) Hirošímčan -a m, preb. i. (ı̑) Hirošímčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  11. histrión -a [ijo] m, člov. (ọ̑) |rimski igralec; komedijant|
  12. Hítchcock -a [hičkok] m, oseb. i. (ı̑) |angleški filmski režiser|
  13. Holándija -e ž, zem. i. (á) Nizozemska: v ~i holándski -a -o (ȃ) Holándec -dca m s -em preb. i. (ȃ) Holándka -e ž, preb. i. (ȃ) Holándčev -a -o (ȃ)
  14. Holándska -e ž, zem. i. (ȃ) Nizozemska: v ~i holándski -a -o (ȃ)
  15. Holándsko -ega s, zem. i. (ȃ) Nizozemska: na ~em holándski -a -o (ȃ)
  16. Hóllywood -a [holivud-] m, zem. i. (ọ̑) |ameriška filmska metropola|: v ~u hóllywoodski -a -o (ọ̑) Hóllywoodčan -a m, preb. i. (ọ̑) Hóllywoodčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  17. Holofêrn -a m, oseb. i. (ȇ) |svetopisemska oseba|
  18. Honórij -a m s -em oseb. i. (ọ́) |zahodnorimski cesar| Honórijev -a -o (ọ́)
  19. Horácij -a m s -em im. tudi Horácius [iju] oseb. i. (ȃ) |rimski pesnik| Horácijev -a -o (ȃ)
  20. horizónt -a m (ọ̑) obzorje: morski ~; izginiti za ~om; razširiti si ~ s študijem; gled. panoramski ~; rud. spodnji, zgornji ~
  21. Hošimính -a m, zem. i. (ı̑) |vietnamsko mesto|: v ~u hošimínški -a -o (ı̑) Hošimínšan -a m, preb. i. (ı̑) Hošimínšanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  22. Ho Ši Mính ~ ~ -a m, oseb. i. (ı̑) |vietnamski politik| Ho Ši Mínhov ~ ~ -a ~ ~ -o (ı̑)
  23. hválničen -čna -o (ȃ) hválnični -a -o (ȃ) ~a pesemska oblika
  24. Í 2 -- m, simb. (ı̑) |rimska števka ena|; kem. jod
  25. iglú -ja m z -em (ȗ) |eskimsko bivališče|
  26. igrálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) dramski ~; filmski ~; ~ na orglice; nogometni ~ igrálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) igrálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  27. imenítništvo -a s, skup. (ı̑) star. plemstvo, gospoda
  28. impêrij -a m z -em (é) zgod. rimski ~
  29. intelektuálec -lca m z -em člov. (ȃ) ( razumnik, umski delavec) intelektuálka -e ž, člov. (ȃ) ( razumnica, umska delavka) intelektuálčev -a -o (ȃ)
  30. intelektuálen -lna -o (ȃ) intelektuálni -a -o (ȃ) ~ poklic razumniški poklic; ~ razvoj umski, razumski razvoj intelektuálnost -i ž, pojm. (ȃ)
  31. intelektualíst -a m, člov. (ı̑) |razumski človek| intelektualístka -e ž, člov. (ı̑)
  32. intelektualístičen -čna -o; bolj ~ (í) preveč ~ spis razumski; Tako gledanje je ~o intelektualístični -a -o (í) ~ slikar intelektualístičnost -i ž, pojm. (í)
  33. intelektualístično nač. prisl. (í) ~ obarvana romantika razumsko
  34. intelektualízem -zma m, pojm. (í) ( razumskost)
  35. intelektuálno nač. prisl. (ȃ) ~ nadpovprečen razumsko
  36. inteligénca -e ž, pojm. (ẹ̑) preizkus ~e |nadarjenosti za umsko dejavnost|; skup. inteligenti, razumništvo
  37. intermédij -a m z -em (ẹ́) plesni, dramski, glasbeni ~
  38. internátski -a -o (ȃ) domski: ~a vzgoja
  39. iracionálen -lna -o [ijo]; bolj ~ (ȃ) ~e besede nedoumljive; ~e želje neuresničljive iracionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~ svet nerazumski, domišljijski svet; mat. ~o število iracionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ)
  40. ìracionálno [ijo] nač. prisl. (ı̏ȃ) nerazumsko: ~ gledati na kaj
  41. iskálnik -a m (ȃ) |priprava|; rač. |programsko orodje|
  42. Iškarijót -a m, oseb. i. (ọ̑) |svetopisemska oseba|
  43. íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ı̑ti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́) 1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit 2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, ○v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; ○V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen 3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel| íti se grém se in íti se grèm se (í/ı̑ ẹ́; í/ı̑ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ● iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
  44. Izaíja -e in Izaíja -a m, druga oblika z -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |svetopisemski prerok| Izaíjev -a -o (ı̑), ●Izaíjin -a -o (ı̑)
  45. Ízak -a m, oseb. i. (ı̑) |svetopisemska oseba|
  46. izlétništvo -a s, pojm. (ẹ̑) zimsko ~
  47. izotóp -a m, snov. (ọ̑) fiz. |različek iste prvine glede na atomsko težo|: uranovi ~i
  48. Ízrael 1 -a m, oseb. i. (ı̑) |svetopisemsko ime za Jakoba|
  49. izsévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izsévanje (ẹ́) kaj Atomsko jedro ~a elektromagnetne valove; neobč. Njen obraz ~a milino kaže, izraža
  50. jákna -e ž (ȃ) knj. pog. zimska ~ jopa, jopič iz volnenega blaga

   306 356 406 456 506 556 606 656 706 756  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA