besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: le   zadetki: 43.562-43.661



zazévati  1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazíb  premik telesa sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazijáti  1. ekspr. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazírati se  knjiž. upirati, usmerjati pogled kam; gledati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaznamovánec  ekspr. kdor je zaznamovan, ima posledice zaradi česa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazréti  knjiž. zagledati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazŕtost  knjiž. zagledanost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaživel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zažmíkati  1. redko dati kratke, tleskajoče glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažuboréti  1. dati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažurati  dov., vir: N; povezave: nova beseda
zbádati  1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbanalizírati  narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbesnélost  stanje zbesnelega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbíjati  1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbíti  1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zblaznel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zbližavati  nedov., vir: N; povezave: nova beseda
zblodel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zboroválka  ženska oblika od zborovalec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbôsti  1. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbrátiti se  skleniti bratsko, prijateljsko razmerje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbrenčáti  brenčeč zleteti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbrnéti  brneč zleteti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdefinirati  dov., vir: N; povezave: nova beseda
zdegenerírati  -am; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zdelíti  -ím; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zdetajlírati  navesti, prikazati detajle:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdólnji  star. ki leži, je nižje; spodnji:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdràv  1. ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma,; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdravilíšče  zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdravílo  snov, ki v določeni količini in na določen način preprečuje, zdravi bolezen:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zdrávje  stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrób  izdelek, ki se pridobi z grobim mletjem žita in uporablja za pripravo živil:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrobíti  narediti iz česa majhne, drobne dele:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrózgati  agr. zmečkati, zmleti sadje, zlasti grozdje:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zdrúžen  star. pri katerem je udeleženih več ljudi; skupen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zébrat  bot. gola ali dlakava rastlina s pecljatimi listi in ustnatimi rumenimi, rdečimi, belimi cveti v socvetjih, Galeopsis:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zebú  zool. udomačeno govedo z veliko grbo na plečih, ki živi v Indiji, Bos indicus; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zél  1. rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zelíka  knjiž. rastlina z neolesenelim steblom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zelíšče  rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zélje  kulturna rastlina s tesno prilegajočimi se, gladkimi listi:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zemlják  1. jur., nekdaj lastnik celega grunta:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zemljàn  1. prebivalec zemlje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zemljeláčen  knjiž. ki hlepi po zemlji:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zenít  1. geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem, nadglavišče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zèv  1. odprtina, ki nastane, če se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zév  1. odprtina, ki nastane, če se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zévati  1. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zévka  navt. kovinsko vodilo, ki daje priveznim vrvem želeno smer:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zévniti  1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zglávje  1. mesto, prostor na ležišču, kjer je glava:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zglòb  1. knjiž. gibljiv stik dveh ali več kosti; sklep:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgnati  dov., vir: N; povezave: nova beseda
zgorel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zgórnji  1. ki leži, je višje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgóršati se  zastar. postati lepši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrajênost  1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami česa:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zgrážati se  izražati, imeti zelo odklonilen odnos, zlasti z moralnega stališča:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgrúditi se  1. zaradi slabosti, nemoči priti iz pokončnega položaja v ležečega, klečečega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zíb  premik telesa sem in tja ali navzgor in navzdol okrog njegove osi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zibljáj  krajši premik telesa sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zidák  izdelek, navadno iz gline, za zidanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zidealizírati  narediti, prikazati kaj boljše in lepše, kot je:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zignorirati  dov., vir: N; povezave: nova beseda
zijáč  slabš. kdor se {rad} kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ziják  star. kdor se {rad} kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje; zijalo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zijàl  -ála; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zijála  nar. zahodno dekle:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zijálast  1. slabš. ki se {rad} kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zijálo  1. slabš. kdor se {rad} kje zadržuje in si kaj ogleduje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zijáti  1. ekspr. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zijávka  slabš. ženska, ki se {rada} kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zijávka  jama, votlina z daleč vidnim vhodom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zíma  1. del leta med jesenjo in pomladjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ziritirati  dov., vir: N; povezave: nova beseda
zironizírati  -am; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zízola  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zjaloviti  dov., vir: N; povezave: nova beseda
zjókati se  izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zjúžiti se  postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlagálka  ženska oblika od zlagalec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlakotnel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zlakotneti  dov., vir: N; povezave: nova beseda
zlásti  1. izraža, da je kaj na prvem mestu glede na druge nenavedene stvari:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlatár  1. izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz zlata, plemenitih kovin:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlatárna  delavnica, obrat za izdelovanje izdelkov iz zlata, plemenitih kovin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlatíčnica  nav. mn., bot. zelnate ali lesnate rastline z zvezdastimi ali somernimi cveti različnih barv, Ranunculaceae:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlatobròv  zool. v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv; orada; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlatomášnik  rel. duhovnik, ki je dosegel petdeset let mašništva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlátoporočênec  nav. dv. in mn. kdor praznuje petdesetletnico poroke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlatovránka  zool. zelenkasto modra ptica golobje velikosti, ki živi na obrobju gozdov, Coracias garrulus:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zlímati  pog. zlepiti, sklejiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlobirati  dov., vir: N; povezave: nova beseda
zločínec  storilec zločina, zločinov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlomíti  1. s silo, pritiskom narediti iz česa trdega nepravilne dele:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlonaméren  ki ima zle, nepoštene namene:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlóst  knjiž. 1. lastnost, značilnost zlega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlótati  teh. spojiti kovinske dele z lotom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   42.862 42.962 43.062 43.162 43.262 43.362 43.462 43.562 43.662 43.762  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA