whíg |
v angleškem okolju član liberalne stranke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabelíti se |
1. knjiž. belo se zableščati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabliščáti se |
star. zableščati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zabobnéti |
dati močne, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabòj |
posoda kockaste, kvadraste oblike, navadno iz lesa, za shranjevanje, embaliranje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabolščáti |
nepremično, topo se zagledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zabredel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zabrêdenec |
geogr. večja osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabreklína |
izboklina na telesu, organu zaradi nabiranja tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabučáti |
1. dati močne, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabúhel |
ki ima povečan obseg navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabuhlína |
izboklina na telesu, organu navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabúhlost |
lastnost, značilnost zabuhlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabúhniti |
postati po obsegu večji navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabúljiti |
nepremično se zagledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zabúnec |
etn. do kolen segajoče žensko vrhnje oblačilo iz belega sukna in brez rokavov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabušànt |
nižje pog. kdor se izmika delu, lenuh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabušávanje |
nižje pog. izmikanje delu, lenarjenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabušávati |
nižje pog. izmikati se delu, lenariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacaríniti |
pregledati uvoženo ali izvoženo blago in določiti carino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvrčíkati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
začêliti |
les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
začénjati |
1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začépnik |
priprava za zapiranje steklenic z zamaški:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začrnel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
začrnélost |
lastnost, značilnost začrnelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začrvíčiti |
nav. 3. os., pog. povzročiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začúdenje |
duševno stanje, ki je posledica nepričakovanega, nenavadnega dejstva, dogodka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadáhlost |
lastnost, značilnost zadahlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádek |
del živalskega telesa, navadno pri žuželkah, ki je na nasprotnem koncu kot glava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádel |
nar. belokranjsko lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe; zatrep:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadéla |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zadelavína |
čeb. smolnata snov, s katero čebele v panju zalepijo reže ali oblepijo tuja živa bitja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadírek |
knjiž. v kožo zadrt delec; trščica, iver:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádnji |
1. ki leži, je zadaj, za čim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zàdôbnost |
lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno drugo dejanje gleda s stališča prvega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovoljeváti |
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovoljíti |
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega narediti, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadŕgniti |
1. s potegovanjem, vlečenjem povzročiti, da se kaj trdno, tesno namesti okoli česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadrgováti |
1. s potegovanjem, vlečenjem povzročati, da se kaj trdno, tesno namesti okoli česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadŕžka |
šport., v zvezi skok z zadržko padalska disciplina, pri kateri padalec pri skoku, preden odpre padalo, nekaj časa ali do določene višine prosto leti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadúšnica |
rel. maša za umrle:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafecljáti |
pog. zaplesti, zavozlati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrčáti |
ekspr. hitro, slišno leteč se premakniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafugírati |
grad. zaliti, zadelati fuge, reže zaradi zaščite ali olepšave:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaganjáč |
avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila; zaganjalnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaganjálnik |
avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagátnica |
grad. vsak od pokončnih elementov zagatne stene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaglávnik |
nar. večje poleno, panj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagnjáviti |
ekspr. z vztrajnim, vsiljivim nadlegovanjem povzročiti občutek neugodja, nejevolje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagomezeti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zagorel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zagorélost |
lastnost zagorelega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagózda |
1. proti enemu koncu zožujoč se kos kovine, lesa za cepljenje, trdno nameščanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zagozdováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
zagrenélost |
stanje zagrenelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahájanček |
nar. potepuh, ki zahaja k določenim hišam, kjer dobi jesti in piti in tudi kaj malega naredi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahírati |
knjiž. 1. zaostati v rasti, telesnem razvoju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahodnják |
1. prebivalec dežel na zahodu od Sredozemskega morja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahodnjáštvo |
način življenja in mišljenja, značilen za zahodnjake:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahruméti |
1. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahudíčati |
ekspr. zakleti z besedo hudič:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahvála |
1. izrazitev hvaležnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahvalíti se |
1. izraziti hvaležnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahvaljeváti se |
1. izražati hvaležnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahválnost |
zastar. hvaležnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaintrigirati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zajávkati |
1. dati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zájčarka |
nar. dolenjsko zanka za lovljenje zajcev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zájčnica |
zajčji hlevček:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zájčnik |
zajčji hlevček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajébati |
vulg. narediti, povzročiti komu kaj nezaželenega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zaječáti |
dati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajéra |
les. poševno prižagana ploskev deske, elementa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajókati |
1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zajtrkoválnica |
nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakájček |
ekspr. otrok, navadno star tri ali štiri leta, ki pogosto vprašuje zakaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakántati se |
nižje pog. zaleteti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakasnel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zakavkljáti se |
redko zapeti se, zaplesti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakipel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zakís |
agr. tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakisliti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zakljúčnica |
adm. listina o sklenitvi posla; sklepnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaklokotáti |
nav. ekspr. dati kratke, votle glasove, navadno pri prehodu vode čez kako oviro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaklonílnik |
voj. prostor, naprava za zavarovanje pred letalskimi napadi, radioaktivnim sevanjem; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaklòp |
1. knjiž. del strelnega orožja za zapiranje, polnjenje strelne cevi; zaklep:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaklópnik |
1. grad. strešna opeka, ožlebljena na vseh štirih robovih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakoličeváti |
postavljati, zasajati kole, količke v zemljo; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakolíčiti |
1. postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakolíti |
redko postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju; zakoličiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakomplicírati |
narediti kaj težavno, težje rešljivo, zaplesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakonodajálka |
ženska oblika od zakonodajalec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakonodájec |
star. zakonodajalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakonodávec |
star. zakonodajalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakoráčiti |
1. ekspr. iti, stopiti s širokimi, lenobnimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakorenel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zakosmatíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zakóvica |
teh. preprost element, s katerim se vežejo pločevinasti deli; kovica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakrasel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|