besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: le   zadetki: 43.462-43.561



zaréznik  grad. strešna opeka, ožlebljena na vzdolžnih robovih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaríplost  stanje zariplega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarísba  fot. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarjavel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zarjavélost  lastnost, značilnost zarjavelega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarjovéti  navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaróbek  les. obrobek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaróden  nar. dolenjsko krepko razvit:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarógati se  knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarojíti  1. začeti živahno letati v velikem številu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarotirati  dov., vir: N; povezave: nova beseda
zarótnik  kdor je udeležen pri zaroti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarumenel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zasedélost  stanje zasedelega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaséka  prekajena ali neprekajena sesekljana, grobo mleta začinjena slanina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasélje  star. zaselek:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasinéti  -ím; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zasítiti  1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaskóčka  teh. element, ki drži gibljivi del naprave v določeni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaskóčnik  obrt. pohištveno okovje, ki z vzmetjo, magnetom zadrži okensko, vratno krilo v želenem položaju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaskomínati  brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaslómba  kar koga v nezaželenem, neprijetnem položaju varuje, ščiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasluževáti  zastar. zaslužiti, biti deležen česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasmehljív  ki izraža zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasmehljívec  redko zasmehovalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasmehoválka  ženska oblika od zasmehovalec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasmehováti  navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasopel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zasôplost  stanje zasoplega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaspal  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zaspáti  1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaspávati  knjiž. prihajati v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasramováti  navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasrepéti  knjiž. srepo pogledati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastal  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zastárel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zastarélost  lastnost, značilnost zastarelega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zástava  nar. primorsko pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zastókati  1. dati slaboten, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastrél  redko strel, pri katerem krogla ostane v telesu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastrelína  med. rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastrméti se  strmeč se zagledati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastrújati  -am; dov., vir: B; povezave: nova beseda
zastrupljeválka  ženska oblika od zastrupljevalec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasúkati  1. vzdolžno zaviti kaj, da dobi obliko spirale:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasvetlíkati se  oddati, dati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaščeméti  povzročiti zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaščítiti  1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa neprijetnega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašepetáti  reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaškíliti  nepravilno obrniti zrklo glede na smer gledanja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaškrabljáti  1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaškrebljáti  1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaštropotáti  dati kratke, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašušmáriti  nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašuštéti  dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašúštrati  nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatajíti  1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatárnati  z besedami, glasovi izraziti telesno ali duševno bolečino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatêči  1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatéga  navt. jeklena vrv za utrditev jamborov; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zategávati  -am; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zatégel  -gla -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zatékati  1. postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatekel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zatemnel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zatemnélost  lastnost, značilnost zatemnelega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatemnílnik  elektr. stikalo za uravnavanje svetilnosti žarnice; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatézen  zategovalen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatìč  1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatiščáti  s pritiskanjem povzročiti komu bolečino, neugodje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatóhel  1. ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatôhlost  lastnost, značilnost zatohlega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatonel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zatracáti  nar. dolenjsko zabičati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatrdel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zatrdína  med. bolezensko, nenormalno otrdelo mesto na telesu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatrdlína  med. bolezensko, nenormalno otrdelo mesto na telesu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatrèp  1. grad. lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatréskati  1. brezoseb. povzročiti močne poke ob razelektritvi ozračja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatrpéti  knjiž. začutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaújčkati  s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavájati  1. s čim nepravim, navideznim spravljati koga na kaj nepravega, nezaželenega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavaljênost  ekspr. značilnost zavaljenega, debelega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavarováti  1. s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj {bolj} varno pred čim slabim, nezaželenim:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
závber  zastar. lep:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavériti se  1. star. priseči, zakleti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavésa  1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavêsti  1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavídati  čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaviráč  delavec, ki zavira železniško vozilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavirálnik  žel. naprava na vlečnem vozilu za zaviranje vlaka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavíst  občutek velikega nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavojevátelj  star. osvajalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavozláti  1. narediti vozel, vozle na čem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavozlávati  1. delati vozel, vozle na čem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavozljáj  knjiž., ekspr. zaplet, zapletljaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavrel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zavréliti  -im; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zavrélka  1. agr. bolezen vina, pri kateri se zaradi učinkovanja segretega alkohola prekine alkoholno vrenje in razvijejo bakterije, ki povzročajo razkroj; zavrelica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavrtáč  zool. 1. nav. mn. metulji, katerih gosenice vrtajo rove v lesu, koreninah listavcev, Cossidae:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   42.862 42.962 43.062 43.162 43.262 43.362 43.462 43.562 43.662 43.762  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA