zaréznik |
grad. strešna opeka, ožlebljena na vzdolžnih robovih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaríplost |
stanje zariplega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarísba |
fot. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarjavel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zarjavélost |
lastnost, značilnost zarjavelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarjovéti |
navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaróbek |
les. obrobek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaróden |
nar. dolenjsko krepko razvit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarógati se |
knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarojíti |
1. začeti živahno letati v velikem številu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarotirati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zarótnik |
kdor je udeležen pri zaroti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarumenel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zasedélost |
stanje zasedelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaséka |
prekajena ali neprekajena sesekljana, grobo mleta začinjena slanina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasélje |
star. zaselek:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasinéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zasítiti |
1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaskóčka |
teh. element, ki drži gibljivi del naprave v določeni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaskóčnik |
obrt. pohištveno okovje, ki z vzmetjo, magnetom zadrži okensko, vratno krilo v želenem položaju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaskomínati |
brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslómba |
kar koga v nezaželenem, neprijetnem položaju varuje, ščiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasluževáti |
zastar. zaslužiti, biti deležen česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehljív |
ki izraža zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehljívec |
redko zasmehovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehoválka |
ženska oblika od zasmehovalec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehováti |
navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasopel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zasôplost |
stanje zasoplega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaspal |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaspáti |
1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaspávati |
knjiž. prihajati v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasramováti |
navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasrepéti |
knjiž. srepo pogledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastal |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zastárel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zastarélost |
lastnost, značilnost zastarelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zástava |
nar. primorsko pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zastókati |
1. dati slaboten, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrél |
redko strel, pri katerem krogla ostane v telesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrelína |
med. rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrméti se |
strmeč se zagledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrújati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
zastrupljeválka |
ženska oblika od zastrupljevalec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasúkati |
1. vzdolžno zaviti kaj, da dobi obliko spirale:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasvetlíkati se |
oddati, dati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaščeméti |
povzročiti zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaščítiti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa neprijetnega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašepetáti |
reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaškíliti |
nepravilno obrniti zrklo glede na smer gledanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaškrabljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaškrebljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaštropotáti |
dati kratke, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašušmáriti |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašuštéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašúštrati |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatajíti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatárnati |
z besedami, glasovi izraziti telesno ali duševno bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatêči |
1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatéga |
navt. jeklena vrv za utrditev jamborov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zategávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zatégel |
-gla -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zatékati |
1. postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatekel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zatemnel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zatemnélost |
lastnost, značilnost zatemnelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatemnílnik |
elektr. stikalo za uravnavanje svetilnosti žarnice; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatézen |
zategovalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatìč |
1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatiščáti |
s pritiskanjem povzročiti komu bolečino, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatóhel |
1. ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatôhlost |
lastnost, značilnost zatohlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatonel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zatracáti |
nar. dolenjsko zabičati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrdel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zatrdína |
med. bolezensko, nenormalno otrdelo mesto na telesu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrdlína |
med. bolezensko, nenormalno otrdelo mesto na telesu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrèp |
1. grad. lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatréskati |
1. brezoseb. povzročiti močne poke ob razelektritvi ozračja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrpéti |
knjiž. začutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaújčkati |
s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavájati |
1. s čim nepravim, navideznim spravljati koga na kaj nepravega, nezaželenega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavaljênost |
ekspr. značilnost zavaljenega, debelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavarováti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj {bolj} varno pred čim slabim, nezaželenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
závber |
zastar. lep:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavériti se |
1. star. priseči, zakleti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavésa |
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavêsti |
1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavídati |
čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaviráč |
delavec, ki zavira železniško vozilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavirálnik |
žel. naprava na vlečnem vozilu za zaviranje vlaka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíst |
občutek velikega nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavojevátelj |
star. osvajalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavozláti |
1. narediti vozel, vozle na čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavozlávati |
1. delati vozel, vozle na čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavozljáj |
knjiž., ekspr. zaplet, zapletljaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavréliti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavrélka |
1. agr. bolezen vina, pri kateri se zaradi učinkovanja segretega alkohola prekine alkoholno vrenje in razvijejo bakterije, ki povzročajo razkroj; zavrelica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrtáč |
zool. 1. nav. mn. metulji, katerih gosenice vrtajo rove v lesu, koreninah listavcev, Cossidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|