Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
sád -ú m, prvi pomen stil. sád -a (ȃ)
1. užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: sadovi se debelijo, odpadajo, zorijo; obirati, pobirati sadove; okusen, sočen, zrel sad / koščičasti, mesnati, pečkati sadovi / užitni sadovi / drevo prinaša, rodi sad / ekspr.: sad trte grozdje; sad zemlje pridelki
2. nav. ekspr., z rodilnikom rezultat, dosežek: to so sadovi njegovega dela, truda; sporazum je sad dolgotrajnih pogajanj; razprava je sad večletnega raziskovanja / strahovi so bili sad njene domišljije; sad spoznanja / neuspeh je sad njegove nedelavnosti posledica
● ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; ekspr. sad njune ljubezni otrok; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; mesto je kot zrel sad padlo v roke vojakov zavzeli so ga brez truda, boja; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; drevo se po sadu spozna
Pravopis
sád -ú tudi sád -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) obirati ~ove; poud.: ~i njegovega dela |dosežki|; ~ njune ljubezni |otrok|; ~ zemlje |pridelki|
Celotno geslo Sinonimni
sád -ú m
užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenjapojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: dosežek, rezultat2
GLEJ ŠE: otrok1
Celotno geslo Vezljivostni NG
sád-úsamostalnik moškega spola
  1. užitni del rastline
    • sad česa
    • , sad na čem, kje
  2. ekspresivno rezultat
    • sad česa
    • , sad na/v čem, kje
Celotno geslo Frazemi
sád Frazemi s sestavino sád:
ne rodíti sadôv, ne rodíti sadú, prepovédan sád, prepovédan sád je nàjslájši, rodíti sád, rodíti sadôve, užívati sadôve svôjega déla, žéti sadôve svôjega déla
Celotno geslo Etimološki
sȃd sadȗ in -a m
Pleteršnik
sȃd, sȃda, sadȗ, m. 1) die Frucht; drevo se po sadu spoznava, Ravn.-Mik.; kako pravite le temu sadu? Mur.; — telesni sad, die Leibesbürde, Cig.; — (pren.) ali je to sad mojega prizadevanja? sad prave vere; — 2) = sadež, der Ansatz (z. B. von Bäumen), C.; die Plantage, Cig. (T.).
Prekmurski
sád -a tudi -ǘ m
1. sad ali plod drevesa: ali ſzádite drejvo lagoje, i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; Rávno kak rozga ſzáma od ſzébe, nemore ſzáda prineſzti SM 1747, 23; Stajarci szo láni za szadü blizi 300 jezér rainskih dobili AIP 1876, br. 3, 8; Jež. Hráni se spokáplenom sadü AI 1878, 10; drevo, stero ſzvoi ſzád prineſzé SM 1747, 92; je vo odébrao te pozadnyejsi ſzád zemlé KM 1796, 8; liki drêvo, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3; Lisica lübi tudi sladki sád
2. otrok: Zdrav bojdi Devicze ſzád BKM 1789, 37; kaj nyemi je Boug ſzpriſzegov obecsao, ka zſzáda ledevjouv nyegovi pouleg tejla obidi Kriſztuſa KŠ 1771, 346; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII
3. rezultat, dosežek: od ſz. Dühá, ſteroga ſzo ſzád, doprneſzéjo KŠ 1754, 81; i drügo dobro od krſzta i nyegovoga ſzáda opominanye KŠ 1754, 188; Ár, csi molim zjezikom, pamet moja je pa brezi ſzáda KŠ 1771, 518; Zdaj pa oſzlobodjeni od grejha, máte ſzád vas vu poſzvecsenyej KŠ 1771, 128; naj i med vami mám kákſi ſzád KŠ 1771, 448; Szád dober prinásajo BKM 1789, 7b; Da Tvoja rêcs Právi szád BRM 1823, 1; moje delo, Ar de ono li tak szvoj 'zelen szád melo KAJ 1870, 5; Dühovni 'zitek, ſteri ſztoji vu vöri i vnyé ſzádi KŠ 1754, 206
Celotno geslo Pohlin
sad [sȃd sadȗ] samostalnik moškega spola

plod, sad

Celotno geslo Hipolit
sad samostalnik moškega spola
Vorenc
sad m, F59, abortire, en mertou ſad roditi; foetura, -ae, tá ſad, inu tú mladu ene ſléherne ṡhivali; fructus, -us, ſad, nuz, vṡhitak; frugiperda salix, nerodovitna verba, katera obeniga ſadú ne da; oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu, kir ſe ſad hrani, kamra ṡa ſad; pomarius, -rÿ, kateri ſad predaja, ſadú predajaviz; sic sad, retro, ſad uerò fructum sonat; sitopola, kateri ſad kupuje; termes, -tis, ena odlomnîena mladiza, ali veya s'ſadom; tunicela, vel tunica, ſadú olupki
Svetokriški
sad -u/-a m sad: ſad im. ed. te semle nimà mozhj kakor nekadaj, sa tiga volo Meſſary ſo potrebni ǀ tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad im. ed. te semle ǀ nihdar dobriga ſadu rod. ed. nej ſte perneſli ǀ Bug ym ie prepevedal de bi ſe neimeli dotekniti tiga prepovedaniga ſadu rod. ed. ǀ koku ſe bò godilu taiſti dushi, katera tulikain hudiga Sadu rod. ed. je pernesla ǀ is dima ſe poſna ta ogin, is ſtopin ta shival, is ſada rod. ed. drivu, is djaina Mojſter ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad tož. ed. na tiste nenajde ǀ Taku ſe bò godilu duſhi katera nema ſad tož. ed. dobriga diania ǀ bo perneſslu Sad tož. ed. tiga shivejna ǀ Ali figovu drevu je djalu k' nym: bomli jeſt mojo slatkoſt, inu moj dober ſat tož. ed. sapuſtilu ǀ je vezh ureden kakor firmament s' ſvesdami, ſonze s' svojo ſvetlobo, semla s' ſvojm ſadom or. ed. ǀ Enu dreuv kadar je preuezh s' ſadam or. ed. naloshenu ſe polomi ǀ veliku ſadu rod. mn./ed. dobrih dell doperneſsio
Celotno geslo Megiser
sad -a/-u samostalnik moškega spola
Besedje16
sad sam. m ♦ P: 38 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
sad
Celotno geslo Kostelski
sad ► ˈsaːt ˈsaːda m
Pravopis
Nôvi Sád -ega -a m, zem. i. (ó ȃ) |vojvodinsko mesto|: v ~em ~u
novosádski -a -o (ȃ)
Novosádčan -a m, preb. i. (ȃ)
Novosádčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Celotno geslo Pohlin
sad spačen

GLEJ: spačen sad

Celotno geslo Pohlin
spačen sad [spáčen sȃd] (sad spačen) samostalniška zveza moškega spola

splavljen zarodek

PRIMERJAJ: spak, spaka

Število zadetkov: 19