Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
žénski -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na predstavnike spola, katerega značilnost je roditvena sposobnost: ženski potomci / ženski rod kake rodovine / ženski spolni organi / otroci ženskega spola / zdaj je v najlepših ženskih letih / ženske bolezni bolezni, ki so v zvezi z značilnostmi ženskega organizma, zlasti z rodili
2. nanašajoč se na ženske: zaslišal je moški in ženski glas; ženska duševnost; visoka ženska postava / ženski čevlji; ženski klobuk; ženska ročna ura / ženski oddelek v bolnišnici; ženski samostan; ženska šola / žensko dobrodelno društvo; žensko gibanje / ženska revija revija za ženska vprašanja / ženski poklic; žensko delo; žensko glasbilo / ekspr. zanima se za ženski spol, ženski svet za ženske
3. ekspr. ki se pripisuje ženskam: ženska intuicija; ženska občutljivost, opravljivost, potrpežljivost, radovednost, zvijačnost; ženska taktika; postavila mu je tipično žensko vprašanje / to darilo je preveč žensko
// tak kot pri ženskah: govoriti z ženskim glasom; ženska lepota; mehke ženske poteze obraza; njena hoja je zelo ženska; bila je blaga, vedra, najbolj ženska med vsemi
● 
sejati na ženski dan v sredo ali soboto; gibanje za žensko emancipacijo za pridobitev enakopravnega položaja žensk z moškimi; ekspr. delu se pozna ženska roka se pozna, da ga je opravljala, pri njem sodelovala ženska; ekspr. hiši so potrebne pridne ženske roke je potrebna gospodinja; z otroki je šla vedno na žensko stran na levo stran, polovico cerkve; star. ženska vera praznoverje; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ekspr. jok je značilno žensko orožje ženske pogosto skušajo kaj doseči z jokom
♦ 
biol. ženska spolna celica; ženska spolna žleza; bot. ženski cvet cvet, ki ima samo pestiče; ženska rastlina rastlina z ženskimi cveti; glasb. ženski zbor zbor, sestavljen iz ženskih glasov; jezikosl. ženski priimek priimek ob imenu ženskega bitja; ženski spol; beseda pevka je ženska oblika od besede pevec; ženska sklanjatev sklanjatev samostalnikov ženskega spola; kozm. ženski parfum parfum z izrazitim, navadno cvetličnim vonjem; lit. ženska cezura cezura za nepoudarjenim zlogom; ženska rima rima, ki obsega dva zloga
    žénsko prisl.:
    dolga pričeska deluje zelo žensko; čutiti, govoriti, vesti se po žensko; žensko sanjav pogled; sam.: na njej je bilo nekaj prvinsko ženskega; zastar. zbralo se je veliko moških, ženskih in otrok žensk
Pravopis
žénski -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ glas; poud. zanimati se za ~ spol |za ženske|; star. ~a vera praznoverje; jezikosl.: ~e sklanjatve; ~o parno ime |feminativ|; slovstv. ~a rima |dvozložna|
žénsko -ega s, pojm. (ẹ́) prepoznati na njej nekaj prvinsko ~ega
žénskost -i ž, pojm. (ẹ́)
Celotno geslo Sinonimni
žénski -a -o prid.
ekspr. ki je tak, kot se pripisuje ženskam
SINONIMI:
slabš. babji, knj.izroč. feminilen, ekspr. ženskast, knj.izroč. ženstven
Celotno geslo Frazemi
žénski Frazemi s sestavino žénski:
žénski jók pa máčkine sólze
Celotno geslo Etimološki
žẹ́nski -a prid.
Pleteršnik
žę́nski, adj. weiblich, Weiber-; ž. glas, ženska obleka; ž. spol; ž. jok, pa mačje solze = Weiberthränen sind Krokodilsthränen, Cig.
Prekmurski
žènski -a -o prid. ženski: Vino ino 'zenſzki ſzpoul zapelajo te moudre KŠ 1754, 44; 'Zenſzko ſzemen ti glávo Vküp ſztere BKM 1789, 38; Stogodi ſze zglédne na 'zenſzki ſzpoul KŠ 1754, 43; kotero 'zenſzko ſzemen, Kriſztus, more vküp ſztrti KŠ 1771, 441; kak 'zenſzkim ſzpoulom necsiſzto 'ziveti KŠ 1754, 42; pa 'zenszke prszi 'zarjav bliszk preszmekno AI 1875, kaz. br. 7
Celotno geslo Pohlin
ženski [žẹ́nski] pridevnik

ženski

Celotno geslo Hipolit
ženski pridevnik

PRIMERJAJ: žensko

Vorenc
ženski prid.F36, antiaeti ſprédni laſſie na ṡhenṡkim zheli; cunnusẛhenṡki ſram; foemineus amorṡhenṡka lubéṡan; foeminus, -a, -umṡhenṡki; mulciberṡhenṡki; mulierosus, -a, -umṡhenṡke ṡhare, vus ṡhenṡki; sexus foemineusṡhenṡki ſpol
Svetokriški
ženski -a prid. ženski: Veſselil ſe je tudi ta shenski im. ed. m spol ǀ taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi, inu shenshi im. ed. m ǀ kulikain terpj una salublena shenska im. ed. ž Pershona de bi ſvojmu lubimu mogla dopasti ǀ MARIA Diviza v' imeni shenskiga rod. ed. m ſpola ǀ nej bilu shenske rod. ed. ž lepote, de bi jo nebil s'voio nezhistostio vumadeshal ǀ tulikajn gnad shenskimu daj. ed. m ſpolu ſi ti iskasal ǀ tej preveliki shenski daj. ed. ž offerti nikuli po polnoma nemorio vſtrezhi ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski tož. ed. m ſpol ǀ kadar eno shensko tož. ed. ž pershono perſy bolè ǀ mij vidimo de ſe vun pò moshkem, inu shenskem mest. ed. m ſpolu, po ledih, inu ſakonshih perſonah ſproſtera ǀ v'ſaketerem shenskim mest. ed. m ſtanu bote te ner bulshi neshli ǀ na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v'podobi Shenski mest. ed. ž ǀ h'tej Goſpei je bil prishal hudizh v'shenski mest. ed. ž podobi ǀ ena moshka pershona s' eno shensko or. ed. ž dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ ty shpegli ſo bily shenski im. mn. m, nikar moshki ǀ kej ſte sdaj vy Moshke, inu shenske im. mn. ž Pershone ǀ je oblubo ſturil od shenskih rod. mn. Pershon ſe sdershati ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo, ali umivalnik is shenskeh rod. mn. speglu ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh rod. mn., inu moshkijh perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ Ali sakaj pravi s'shenskeh rod. mn. shpeglou ǀ cilu s'shenskih rod. mn. pershon nekadaj shpot ſo dellali ǀ dvajſeti taushent pershon Moshkih inu shenkih rod. mn. vkupaj je bilu vmerlu ǀ nevarni ſo porodi shenskem daj. mn. pershonam ǀ je bil te shenske tož. mn. ž Perſone taku oſlepil
Celotno geslo Megiser
ženski pridevnik
Besedje16
ženski prid. ♦ P: 33 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DC 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
ženski
Celotno geslo Kostelski
ženskiˈžẹːnskė -a -ȯ prid.
Celotno geslo ePravopis
moško-ženski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
moško-ženska moško-žensko pridevnik
moški in ženski
IZGOVOR: [môško-žénski]
Jezikovna
Ujemanje v stavku: moški ali ženski spol in samostalnik »oseba«

Spoštovani!

Katero obliko je treba uporabiti v spodnjih primerih, v katerih spol osebe ni znan? Moramo uporabiti moški spol kot nezaznamovan spol ali je potrebno ujemanje z besedo oseba, torej je treba uporabiti ženski spol?

Oseba X je bila registrirana kot prosilec za mednarodno zaščito. Oseba X je bila registrirana kot prosilka za mednarodno zaščito.

Oseba K. L. je učitelj. Oseba K. L. je učiteljica.

Najlepša hvala za odgovor!

Botanika
žénski cvét -ega -a m
Botanika
žénski gametángij -ega -a m
Botanika
žénski gametangiofór -ega -a m
Število zadetkov: 27