nova beseda iz Slovenije
Jeruzalemu in o sodnjem dnevu. JOŠT Da sem vam ni | zdelo, | čestiti pater Melhijor. Tu je nocoj toliko hrupa | A |
se ni vedelo kam dejati. Meni se je to čudno | zdelo. | Vprašam, gledam, iščem, vidim za vrati interfat | A |
povedala ‒ MATIČEK na stran: ‒ Meni se je kmalu | zdelo | ‒ BARON ‒Tak je pravda njegova zgubljena. | A |
trenutek v zadregi: Niste?... Saj se mi je | zdelo | malo čudno.Ampak dobil sem tak ukaz. | A |
marksizma -- leninizma. JANKO: Aja, se mi je | zdelo. | Hvala, tovariš Dedal, ker ste mi to povedali | A |
potem vsak dan pital s to domislico. DEDAL: | Zdelo | se mi je nekako pomenljivo ... predvsem pa zabavno | A |
natančen . / . / stran 82 . / in zmeraj se mi je | zdelo, | da svet ni dobro urejen.Vi ste bili tukaj, da | A |
skorajda pogumno pasje tuljenje. Se mi je prav | zdelo, | da sem tisti seter, ki pride ob devetih z gospo | A |
neka prekleta melanholija. Naenkrat se mi je | zdelo, | da je vsak pogled v naravo poln nerešenih vprašanj | A |
bil vlažen od znoja. Ja, naenkrat se mi je | zdelo, | da pri tej reči, ki nima nobenega smisla in | A |
hodi sem in tja. VOLODJA: Se mi je takoj | zdelo, | da si ti en čuden patron.Jaz sem te lepo vprašal | A |
/ . / stran 46 . / njegove blage oči . . . | zdelo | se mi je, da ne on ne jaz, pa ves orkester, | A |
močno napenjata. FRANC: Upam, da se ti ne bi | zdelo | poniževalno. JOŽEF: Pomagati človeku v stiski | A |
se, ampak to je drug sektor. JOŽEF: Se mi je | zdelo. | FRANC: Kaj se ti je spet zdelo? | A |
JOŽEF: Se mi je zdelo. FRANC: Kaj se ti je spet | zdelo? | JOŽEF: Da obstaja še kaj drugega, prepričan | A |
hud, če bo zvedel. KOREN Še dobro se mu bo | zdelo, | če bodo ljudje mislili, da ima še več, kot ima | A |
plane kvišku: Z Martinom? O, se mi je že davno | zdelo, | kam merite.Kaj pa mislite? | A |
po večerji ponj k Razpotniku. Dobro bi se mu | zdelo. | LENČKA se zasmeje: Ha-ha-ha! | A |
potrkalo? LENČKA vstane in stopi k njemu: | Zdelo | se ti je.Pojdimo spat. | A |
drugih okrenjen, molčé sedel pred pisalno mizo: | Zdelo | bi se mi previdno in pametno, da merimo svoje | A |
Odide. LOJZKA: | Zdelo | se mi je, da je šel za menoj. JERMAN stopi | A |
smrtjo, - kakšne so bile njene oči? DOBNIK: | Zdelo | se mi je, kakor da so objokane. RUDA: Tako | A |
da so objokane. RUDA: Tako se ti je torej | zdelo. | In njen obraz je bil suh in bled? | A |
prav ... obšla me je nepotrebna navdušenost ... | Zdelo | bi se vam celo naposled, da iščem svojih koristi | A |
Hotel sem namreč videti vaš obraz. | Zdelo | se mi je, da se je moral izpremeniti na vsak | A |
KOŽELJ: Resnično, - tega ne morem več trpeti! | Zdelo | se mi je že, da sem najsrečnejši človek na svetu | A |
Vse polno ljudi je tam doli in vendar se mi je | zdelo, | da sva bila sama, - jaz in Ivan ...Tetka, zakaj | A |
sem hodila v staromodnih, obnošenih oblekah; | zdelo | se mi je, da gleda ves svet za mano ... posebno | A |
ali tudi mlačnost je slaba. Tako se mi je | zdelo, | kakor da bi bili kolebali na to in na ono stran | A |
trepetajoč, roke ob kolenih, glavo sklonjeno: | Zdelo | se mi je, Maks - MAKS: Sanjalo se vam je. | A |
ker bi jaz sam rad govoril z vami. MAKS: | Zdelo | se mi je.Toda jaz nisem prišel zategadelj, temveč | A |
ŽUPNIK: Ampak jaz le ne vem - saj se mi je | zdelo, | kakor da bi bil videl takrat puško v kotu - | A |
svetilko z okna in jo postavi na mizico v ozadju. | Zdelo | se mi je, kakor da je govorila z nami od onkraj | A |
To je ljubezen, to je sreča, to je paradiž! | Zdelo | se ti je, da čuješ njene korake, pa si prebledel | A |
greha, bolezni te je bilo sram ... Časih se mi je | zdelo, | da te slišim - tvoje misli so trkale na moje | A |
MRVA: Jaz. POLJANEC: | Zdelo | se mi je, da sem govoril sam ...Ustna so mi suha | A |
MRVA: Tvoj glas. POLJANEC: | Zdelo | se mi je, da govori moje srce samo sebi. | A |
govóri! UČITELJ: Najpoprej, ljubi moji, bi se mi | zdelo... | ŽUPANJA: Tak, kako je bilo? | A |
Konkordat je nedolžen! Ampak meni se je tako | zdelo, | ljubi moji, da je bilo greha in pohujšanja popolnoma | A |
da je pekél blamiran. - Od začetka se mi je | zdelo, | da je stvar težka, pa je bila nenadoma lahka | A |
in potem so ji peli podoknico. Meni se je | zdelo | vse skupaj zeló malenkostno. MLAKAR: Malenkost | A |
smešili. Kazali ste na moj plašč, kjer se vam je | zdelo, | da je najbolj umazan in vzdihovali ste sentimentalno | A |
kot; zate nisem imel tajnosti, ker se mi je | zdelo, | da si moj prijatelj ...Ti pa si se na tihem smejal | A |
gledala več znanih, zoprnih obrazov? Ali se ti ní | zdelo, | kakor bi bila zakopana globoko v prepadu, opolzlem | A |
razumela nisem, kaj je bilo, a vendar se mi je | zdelo, | kakor bi živela že nekdaj drugo, takó gorko | A |
ali bi vzdihával z njim. Časih se mi je prav | zdelo, | da je morda obolel na duhu, - drugače bi si | A |
MAK: Takó pripovedujejo ... Meni se je | zdelo | prvi hip zeló neverjetno. STRNÉN: Pa je resnično | A |
nisem vas hotela vznemirjati. Sploh pa se mi je | zdelo, | da je vse samó pri vinu zmišljeno. VRANČIČ | A |
sanjam ... Napósled je umolknil, ker se mu je | zdelo, | da je zašel predaleč ... MAKOVKA: Meni je takó | A |
menda Strnén ... Dà, tá Strnén! Takrat se mi je | zdelo | njegovo smehljanje takó skrivnostno‐ironično | A |
takó dolgo; vrne se lahko vsak čas. DELAK: | Zdelo | se mi je, da sem ju srečal: MAKOVKA: Koga | A |
morda motili, gospod doktor? DELAK: Nemogoče; | zdelo | se mi je še precèj čudno. MAKOVKA: Ta sramota | A |
potopil vanj, - posebno od tedàj, ko se mu je | zdelo, | da je bil takó ljuto varan ... Dà, ali si slišal | A |
- in kadar je pogledala slučajno krog sebe, | zdelo | si je resnično življenje zoprno in gnusno ... | A |
bi se zabaval s katero drugo, - nji pa se je | zdelo, | da doseže srečo in sonce, samó če ubeží od doma | A |
pa divjačino na mizi. KOKALJ Se mi je kar | zdelo. | Zato pa. | A |
kakšnega popotnega pesnika naučil! Zmerom se mi je | zdelo, | da nekaj ženske v tebi tiči, ali da moreš tako | A |
In vendar! Tam v Ostrovcu se mi je | zdelo, | da je začela moja sreča cvesti, tam se mi je | A |
če je vse na svetu možno, nemožno se je meni | zdelo, | da tvoje srce čisto in pobožno sprejame kdaj | A |
da so se ji vsuli lasje raz rámen čez prsa. | Zdelo | se mi je, da vidim nocoj prvikrat njen rumenkastobledi | A |
poslušala samo njega in drhtela sem od sreče, | zdelo | se mi je, da sanjam. Lep je bil: očí njegove | A |
simbolov onemitve, kakor marec bled zavda pečatno | zdelo | dedovanja, ko s praznim tisočletjem preklet | A |
Tudi njegov sprehod je premešal veliko besed. | Zdelo | se mu je, da sestavlja pesniško zbirko.Album | A |
Beseda proti besedi. | Zdelo | se je, da se skušava prepričevati.Kot sonce | A |
svoje bo imelo. A vendar, bratje, meni bi se | zdelo | molčali smo dovolj ‒ prišli so časi, da jasna | A |
čudno! iz ust mi beseda ne gré, Saj tebi se | zdelo | bi preotročje! Ne vprašaj nikar, kaj me je vžalilo | A |
vsaka kaže; kar bo za tebe belo, se črno mu bo | zdelo. | Sveti Prometej O sveti Prometej, oh pridi | A |
dni, morda več, a bilo je neznansko dolgo. | Zdelo | se mi je, kakor da je noč zagrnila našo hišo | A |
dobrote, a tista brezsrčna okrutnica, se mi je | zdelo, | je prestregla pošiljatev ter jo pridržala zase | A |
sem zares nekajkrat potegnil, menda se mi je | zdelo | imenitno, a kmalu se mi je začel obračati prazni | A |
tod nezavest, sicer pa se mi njegovo stanje ni | zdelo | obupno.Z mnogo večjim trudom sem pri očetu dognal | A |
Bogu, še sem tukaj! Tam doli na Mlaki se mi je | zdelo, | da ne vstanem več z brežine.Ni bila še božja | A |
hropenjem, ki je proti večeru naraščalo, se nam je | zdelo, | da časih premika ustnice, kakor bi molil. Ob | A |
pa pridem pogledat in odredim, kar se mi bo | zdelo | primerno.Morda bo treba zdravljenja v bolnici | A |
ne dihal, in ko bi mu ne utripalo srce, bi se | zdelo, | da je mrliško raztelesenje in ne operacija. | A |
skvarjen za vedno. Očetovo ugibanje se mi je | zdelo | pravilno.Pogledal sem otroku v usta: prednja | A |
zdržal sijajno do konca. Ne vem, komu se je | zdelo | lažje in bolje, dečku ali meni, ko sem odstranil | A |
Pogledal sem ji roke, prav močno se mi je | zdelo, | da so bile umite, ko je doma mešala oblodo prašičem | A |
in otroka!« A zinil nisem nič, ker se mi je | zdelo | vsako besedičenje brezmiselno in vpričo žalostnega | A |
znanca in mlajšega tovariša izza dijaških let. | Zdelo | se mi je več ko potrebno, da ga oštejem in stresem | A |
bolnico zdramila. Ko me je zagledala, se mi je | zdelo, | da se hoče nasmehniti.Dal sem ji z babičino | A |
Nisem odnehal. Škoda se mi je | zdelo, | da bi pustil lepo začeto delo neizvršeno.Bolnik | A |
cesti. Nebo je tisti dan usipalo gost dež in | zdelo | se mi je, kakor da plače ob novem grobu vsa | A |
»Ali se mi je sanjalo? Vse se mi je | zdelo, | da si nekaj lazil krog...« -Ozira se na vse strani | A |
dvoje črnih, bucikastih oči, od katerih se bi | zdelo, | da vidijo okoli ogla in skozi karto.Porenta | A |
dobrota jih je naenkrat, vseh teh ljudi, ki se je | zdelo, | da so polni sovraštva in maščevalnosti, strasti | A |
kot se zdi na prvi pogled. Če bi se nam ne | zdelo | tako imenitno, da smo praktično edino ljudstvo | A |
komaj začel prepričano teči. Prej se mu je | zdelo, | da nima smisla, da bi preveč bežal, saj se ga | A |
časa ni bilo. Gledala je, kako gorijo sveče in | zdelo | se ji je, da se bo njegov obraz nasmehnil.Samo | A |
se je zgodilo. Da, pomislila je na mater in | zdelo | se ji je, da je mati nehala dihati.V sobici | A |
morju, poslušati vodo, ki žužnja pod oknom. | Zdelo | se ji je, da jo sliši, kakó se odsrkava od brega | A |
je zazdelo in ograde ob cesti so je polne. In | zdelo | se ji je, da se je zbudilo na gmajni tisoč in | A |
Zanjo se bo učil? Da, ker tedaj se je | zdelo | takó.Kakor dijak, ki obljublja očetu in materi | A |
»In kaj je zate - ne biti fašist?« | Zdelo | se mu je, da je udaril s čevljem ob pod, a morda | A |
mi je, ko sem ga poslušal, njegovo razodetje | zdelo | čudno, in res sem pomislil, da ima za tiste | A |
prednostih in razločkih. Prav zato pa se mi je | zdelo | neumestno, da mi po toliko letih skupnega bivanja | A |
in koščice v loncih, meni pa se je kar naprej | zdelo | nerazumljivo, kakó more nekdo ob tako mogočni | A |
sanatorija, iz katerega so že zdavnaj, takó se nam je | zdelo, | odpeljali bolnike, da ne bi ob pogledu na našo | A |
a čeprav je bil mornar brez fjordov, se je | zdelo, | da ni dokončno opustil misli na zo petno vkrcanje | A |
njegovega telesa. Odprte so bile v prazno nebo in | zdelo | se mi je, da se bodo zdaj zdaj nasmehnile.Viš | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |