Včasih je »suha omama« popuščala, ubogi deček je zastokal ali zaihtel, ko sem mu nabodel ali stisnil kak živec, a moj strogi in neizprosni pogled je učinkoval kakor mamilo; deček je držal in zdržal sijajno do konca. Ne vem, komu se je zdelo lažje in bolje, dečku ali meni, ko sem odstranil odpiralo iz ust. Napravil sem dečku obvezo čez brado, da ni mogel več ust odpreti, izročil mu gumasto cevko, ki naj samo po njej pije, kadar mu treba.