nova beseda iz Slovenije
Martin mi nanosi vse to iz mesta. TONA | zamišljeno | kot sama zase: Martin je dober človek. LENČKA | A |
pošten in ima tako rad otroke. TEREZA (bolj | zamišljeno | in manj opravičujoče): On je sam svoj, to je | A |
vedno): Kislo mleko s koščki breskve. ONA ( | zamišljeno, | kakor da sama opaža, kako tečna je): Pravilno | A |
in od daleč dolgo izzveneva. VERA (malce | zamišljeno, | a neprizadeto): Na sprehodu mi je spodrsnilo | A |
Je tako ali ni? ONA ( | zamišljeno | ): Ja, bi prav lahko bilo.Ampak tega sem se | A |
ničesar jemati čisto od besede do besede! ( | Zamišljeno: | ) Kakor sanje ...Sanje imajo svoje podobe, ampak | A |
obstojita med vratmi MRMOLJA svečano - | zamišljeno | : Zdi se mi, da je to eden najvažnejših trenotkov | A |
blagor ... in čemu se potemtakem prepirajo? ... Zeló | zamišljeno: | Hm, nekaj mora biti zad - za narodovim blagrom | A |
pred pol ure. V ospredju, govori počasi in | zamišljeno, | bolj zase. Plezal sem visoko, visoko, zmerom | A |
Kako je lepa noč nocoj... ( | Zamišljeno. | )Čudna noč je nocoj... | A |
Naj grem v Ameriko ... ( | Zamišljeno. | )Sreče hodijo iskat tja in nesrečo skrivat... | A |
okna šlà. In moje oko kot prejšnje dní | zamišljeno | za njó strmí, - kako bi objel jo pretesnó | A |
okna šlà. In moje okó, kot prejšnje dní, | zamišljeno | za njó strmí, -- kakó bi objel jo pretesnó | A |
Tono, ali je lakomen na doto?« Čelhar molči | zamišljeno. | Parkrat ošvrkne Drozga s pogledom od strani, | A |
hišo in v gostilnici posedata, se zagledavata | zamišljeno | v daljavo - kakor bi samo preudarjala, kako | A |
kavlji?« »Če je vojska, ni velik zločin,« je | zamišljeno | rekla. »A zdaj je vojska.« | A |
bo še zelen, a ne zanj. Kakor pevovodja, ki | zamišljeno | pazi, ali je zbor pravilno ubran.Pije, in gosta | A |
odprla vrata vseh slovenskih družin. Kmet je | zamišljeno | čohal junico, žena v kuhinji je nema sedela | A |
stran 207 . \/ »Seve, da so, seve, da so,« je | zamišljeno, | sam sebi rekel Srečko.Potem je molčal, njegova | A |
nečista. . /\ .. stran 115 . \/ Takó se počasi | zamišljeno | spet vzpnem na pašten in se znajdem v gruči | A |
jo kdo zalotil. Zdravko ni ugovarjal, ampak | zamišljeno | molčal.No, tedaj je zatulila sirena, in ostali | A |
našel. »Kakó da je takó končal?« je čez hip | zamišljeno | rekel, in je prepričan, da zdaj ne bo zašla | A |
prihajal in ves žarel kakor birmanec,« je naposled | zamišljeno | rekla.»Pestoval je Olgico in imel zmeraj kup | A |
»Da,« je šepnila. Nato je spet | zamišljeno | šepnila: »Bom sedla.« 3 Sedla je in si objela | A |
.. stran 221 . \/ »Ne samba, ne tango,« je | zamišljeno | rekla. Bezala je s cigareto v rob pepelnika | A |
ljubiti s tisto svojo na pol trudno, na pol | zamišljeno | zadrego.Da, a pod tem je zmeraj tudi že pripravljena | A |
Pridna pa je Jole, šest deklet šiva pri nji,« je | zamišljeno | hitro rekla, kakor da računa, da mora obrniti | A |
On pa je težkal njeno roko. Počasi in | zamišljeno | jo je težkal in pazljivo, skoraj samogibno je | A |
zelo daleč,« je vedro, skoraj kakor sam sebi | zamišljeno | nadaljeval arhitekt. Tedaj se je tudi deček | A |
gleda obtoženca, ampak upira pogled predse, ko | zamišljeno | prisoten posluša njegovo izpoved.A zatem se | A |
odzivala, ne da bi nehala zreti na jezero in | zamišljeno | grizljati svoje koščke kruha.Simpatično navzven | A |
ne.« »A kdove, če bom sploh kdaj prišla,« je | zamišljeno | rekla. »Zakaj ne bi prišla,« je vedro rekel | A |
molčal. »Snoči sem hitro dohitela dekleta,« je | zamišljeno | začela. Čez čas pa je živo rekla: »Nalašč so | A |
kakšne so njegove oči,« je kakor sama pri sebi | zamišljeno | rekla. Potem je skrčila noge, da je prod zarožljal | A |
sèm,« je rekel. »Tisti je najbrž čuvaj,« je | zamišljeno | rekla, potem pa živo dodala: »Ti, ko bi prišel | A |
»Kako?... Kar tako: da!« je | zamišljeno | odgovoril ded, ne da bi se ozrl.»Sonce da vse | A |
je ta dolinica!« je rekel. »A dolinica?...« je | zamišljeno | ponovil starec. »Lepa dolinica, seveda, kar | A |
in se nasmehnil. »A perica?...«je še prav tako | zamišljeno | ponovil stari Blažič, ne da bi se sploh ozrl | A |
vrata za sabo. Kovač se je odkrehnil in nato | zamišljeno | rekel: »Nocoj je pa nekam čuden.« | A |
zasmejali. »Kdo je njegov oče?« je stari mornar | zamišljeno | ponovil z rameni.Nato je nekajkrat tako močno | A |
bajtarske krajcarje ... Da, tako je bilo,« je | zamišljeno | rekla teta.»Siromak včasih še svetlih oči ni | A |
pred hišo žagala drva. Molčala sta in tako | zamišljeno | s pogledom spremljala široko počeznico, ki je | A |
- Tisto vrbo bi bili morali posekati, - je | zamišljeno | rekel pob. - Ne rečem, da ne, - je prikim | A |
- Brčice ... - Brčice ... - je | zamišljeno | ponovila, zavihala zgornjo ustnico in zaplala | A |
starejšo sestro. - Pobaral ga še nisem, - je | zamišljeno | dejal ded. - A če je grof, mora imeti grad | A |
bzika rjavo slino; svojega očeta, ki z dlanjo | zamišljeno | gladi hrbet orlovskega nosu; brigadirja, ki | A |
prožne hrbte. Stari Prikrajnar jih precej časa | zamišljeno | motri, kakor bi reševal zamotano vprašanje, | A |
ravni cesti po Dobravah. Oče je korakal molče in | zamišljeno. | Pob je čutil, da še ni povedal vsega, kar je | A |
nato začel strgati s steklom. »Aha, aha!« je | zamišljeno | pokimal Hotejec. »Matic, ti kar strži. | A |
pristnim otroškim veseljem. Hotejec pa je medtem | zamišljeno | motrilnedolžnega velikana: premeril je bosa | A |
drgetal pod trdim čopičem. »Vse, vse! ...« je | zamišljeno | prikimal Loputnik. »Toda ti si lahko kar brez | A |
nejasnimi očmi. »Po sončnico?« se je začudila in | zamišljeno | nagubančila čelo.Nato pa se je nasmehnila. | A |
udaril z njim ob koleno, da bi ga sprašil, in | zamišljeno | rekel:»Kar spravi svojo šaro. | A |
In preden hrast s koso pokosiš! ...« Možje so | zamišljeno | prikimali in se zamaknili v velikansko Matičevo | A |
Strežka, njegove sreče in Tinke. Čez dan sem | zamišljeno | hodil v zavodu po pustem dvorišču, ponoči pa | A |
partizansko,« reče tiho in skrivnostno. »Orlov,« | zamišljeno | ponovi Angelca.»Orlov!« | A |
sklonjeno glavo in z rokami globoko v hlačnih žepih, | zamišljeno | hodi iz kota v kot. Dragarica prinese | A |
mizo sedijo Boris, Tildica in Obrekarica. Boris | zamišljeno | gladi titovko. Obrekarica pobožno gleda Tildico | A |
blazine koruzni omajek, ga počasi trga z zobmi in | zamišljeno | strmi po izbi. Očka Orel vstane, dvigne | A |
se škripaje pripravlja k bitju. »Je rekel ...« | zamišljeno | ponovi očka Orel, se zresni in potegne iz žepa | A |
Nato pa izpod čela ogleduje mračnega Drejca in | zamišljeno | zmaje z glavo. »Ti!« kar nenadoma trdo | A |
topleje in tiše, »bolj tiha ...« »Bolj tiha ...« | zamišljeno | ponovi Tildica in skrivnostno posveti vanj s | A |
našega sveta!« »Ne,« počasi odkima Stane in | zamišljeno | doda bolj sam zase:»In še preden smo prvim vse | A |
sprejeti očividci, zlasti ne mlada ženska, ki je | zamišljeno | gledala izginjanje sonca med vejami borov, pa | A |
Nič, kako nič? Johan Ot je | zamišljeno | gledal prihajajočo svetlobo. - | A |
hotela postati kaj takega. Hotela je postati, | zamišljeno | je bilo tako, da bi postala nekaj takega, kar | A |
bi si to ravno želela, ampak ker je bilo tako | zamišljeno, | z vsem sprijaznjena žena nekega artilerijskega | A |
pozornost nečaka barona Windischa, je hodila naokrog | zamišljeno | in s knjigo Ovidovih pesmi v rokah.Včasih je | A |
Seveda ne bo utonila, v tem je vsa stvar, tako je | zamišljeno, | močne roke jo pograbijo za srajco, ki se trga | A |
misliš tako? reče Katarina. Vsak človek, reče | zamišljeno | in malo žalostno, vsak ima svojo zvezdo, ko | A |
kravjimi očmi, velikimi kakor mlinska kolesa | zamišljeno | buljila nekam v daljavo, čez strehe mesta, malo | A |
spremenila v vojaško taborišče. Katarina je | zamišljeno | gledala skozi okno, njen pogled je šel čez vozove | A |
Njen pogled, ki ga je nazadnje videl, kako | zamišljeno | gleda v zrcalo, ko se češe, kako potem odsotno | A |
telefon. Svoje težave hoče spraviti v tako lepo | zamišljeno | zgodbo.Vendar to ne bo šlo. | A |
način dosegli naravno stanje stvari,« je rekel | zamišljeno, | »stanje po volji, potem bi nam to močno olajšalo | A |
trajektom čez široki kanal. To je rekel nenadoma in | zamišljeno, | kot da govori sam s seboj. »Menda mu ni | A |
kakor bi jih bilo nekoliko strah ali kaj. | Zamišljeno | so hodili sem ter tja, krvniki in mučitelji | A |
kose kruha, pomočenega v golaž. Njuna pogleda | zamišljeno | tavata skozi šipo, mimo nadležne muhe na njej | A |
zdruzganem snegu v veži je hodila kakor skozi cvetje. | Zamišljeno | je gledala proti oknu, da je mogla biti lepa | A |
je v povečanem merilu prikazoval Slovenijo in | zamišljeno | opazoval zastavice, ki so označevale posamezne | A |
Pomembno je pljunil skozi trikotno okence in | zamišljeno | opazoval zelenkast pljunek, ki se je zakotalil | A |
vsepovsod, niso vsi zbežali! Frcnil je cigareto in | zamišljeno | opazoval njeno iskreče frčanje v dolgem loku | A |
vode nimajo, le aviacija jih lahko odreši.« | Zamišljeno | mu je prikimal. »Jebemti, ko nimamo zvez!« | A |
nikogar našli in se potem zgubili...« »Ne vem,« je | zamišljeno | odvrnil Rac, »tudi meni se ravno ne gre ponovno | A |
če voznikom ni potrebno ozirati se na asfalt... | Zamišljeno | je z jezikom brskal po zobeh in razmišljal o | A |
z njim, vendar ni ničesar povedal o rani. Le | zamišljeno, | zaskrbljeno je kimal.Marko se je zbal za roko | A |
srednjih let, intelektualnega videza, si ga je | zamišljeno | ogledoval. »Ja, vemo, sem že javil poveljstvu | A |
dolgotrajno tišino. Opazoval je naboj in ga | zamišljeno | vrtel med prsti.Kot da se ne more odločiti | A |
pomolčal, si zavihal brke, nagubančil čelo in puhal | zamišljeno | dim predse, kakor da pozivlje poslušavca, da | A |
zrcalom in si popravljala lase. Potem je vstala in | zamišljeno | stopala po razsvetljeni sobani.Ustavi se pred | A |
Pezdir verno posluša Avguština in ves čas | zamišljeno | gleda predse, potem se pomakne bliže njega, | A |
svojega konja za uzdo in gresta peš za županom, ki | zamišljeno | ogleduje veliki pečat na pismu. Otroci so prevpili | A |
Prvi je začutil nesrečo in že objokuje žrtev. | Zamišljeno | je sklonil glavo in niti ni opazil, da je že | A |
življenju doletel, zdelo se mu je, da so klopi dolgo | zamišljeno | kimale, njegove besede so jih prizadele.Imelo | A |
stoje kraj njega in pod njim, spoštljivo in | zamišljeno | poslušajo njegovo modrost, ki izzveneva v slutnji | A |
za svojo čast,« je pristavil ter jel s prstom | zamišljeno | črtati neke arabeske po mizi. »In za čast naroda | A |
strugi je slonela ob skalnem robu kraj mlina ter | zamišljeno | zrla v potok, ki se je v belih penah lil čez | A |
»Jesi l′ Maro, ubelila platno?« Vilar je | zamišljeno | gledal v dolgo vrsto in skoraj zavidal je tem | A |
sloga.« »Ljudska sloga prodira planine,« je | zamišljeno | odgovoril handžija. »Na kratko govoriš, Pero | A |
vseh kotov veje nanj dih smrti. »Nihče,« je | zamišljeno | odgovoril Hvalibogovski.»Vso to ogromno drevje | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |