Rod je bil rodu enak, in nič novega ne rodi narava. Sinovi in vnuki, sami že velikani, stoje kraj njega in pod njim, spoštljivo in zamišljeno poslušajo njegovo modrost, ki izzveneva v slutnji, da se bliža konec vsemu rodu, ker oblastno bitje je prodrlo v planino in zahrbtno deluje na pogin vsega, kar si je priborilo življenje na skalah. In razposajeni pravnuki mu gledajo v staro glavo, ga cukajo za stotero brad.