nova beseda iz Slovenije
vzdrhtel je in z listjem gozdovom v pozdrav | zašumel | je Nihče za njegove pozdrave ni maral in rastel | A |
iz pradavnih virov spev o življenju bo v nas | zašumel | kakor novo, življenjsko vino, in, poet, iz tvojih | A |
Zakaj to?« je zagrmel nad hlapcem. »Psst!« je | zašumel | gospodar in mračno pogledal po hiši. Janez je | A |
pogovarjata!« V tistem hipu je krog vogala bajte | zašumel | piš hudega vetra, v gozdu je zalajal srnjak | A |
Ker se senca ni ganila, je vnovič zaihtel, | zašumel | v travi in se popel na parobek sredi grma. | A |
trate. Po kratkem času se mu je zdelo, da je | zašumel | pesek.Kakor bi se mu drobne mravljice usule | A |
Vedrilo se je nebo, že je pomežiknilo sonce, že je | zašumel | preko doline veselo božajoč veter. Župnik | A |
spet zavezal, odšel brez slovesa. Toda ovoj je | zašumel | na tla in prikazal se je svetnik; Mate je vzel | A |
pesem -- kakor da je zasijalo sonce nad poljem, | zašumel | zamolklo gozd iz daljave. Naravnost v njegove | A |
prijela za roko. . / . / stran 101 . / Kostanj je | zašumel | in velik dišeč cvet je padel mednja na klop | A |
zdramil, preleknil se je krepak in prešeren ter | zašumel, | zasmejal se ob spominu na nevihto, ki mu je | A |
nikoli v življenju. Zgodilo se je nebeško čudo: | zašumel | je gozd v njegovi pesmi, zapela so jasna polja | A |
sonce ter postane poet!“ . / . / stran 111 . / | Zašumel | je potok ob cesti, izza črnih vrb se je zasvetil | A |
imam, zgodi se tvoja volja!“ Zapihal je veter, | zašumel | je gozd nad njima. ”Kaj nisi slišal? | A |
Daj mi roko, Manca!“ Glasneje je | zašumel | gozd, nagnili so se bori. Tedaj se je vzdignilo | A |
dotaknila vina v čaši. Tih, polglasen pomenek je | zašumel | v refektoriju, nemirna rado vednost ženske narave | A |
krvavo žareli v nerodnih razporkih. V macesnu je | zašumel | severnovzhodnik, da se je v visokem vršičku | A |
tiho. Le riba je pljusnila iz vode in veter je | zašumel | v vejah.Jelen je gledal pred sabo novo kolišče | A |
gledal kvišku in mislil in mislil. Po jablani je | zašumel | veter, iz dimnika tik slemena se je dvignil | A |
motike. Po drevju, ki rase tam nizko in tiho, je | zašumel | vetrič, vrbe žalujke so na dolgo zamajale povešene | A |
preden so mogli vsi sprožiti svoje loke, je | zašumel | iz mesta po zraku oblak strelic; iz puškarnic | A |
cerkvena streha in žareč rdeč dež je siknil in | zašumel | iz ogromnega ognjišča na vse strani. Vzhodnik | A |
odprl je svoje srce na stežaj in v glavi mu je | zašumel | nagel sklep: to je dekle, fino dekle, kakršnih | A |
iz podtalnih korenin ljudske besede, da bo | zašumel | kakor bučni gozd vseslovanske besede."Otroško | B |
še vedno) ta red spet drugačen; prvi maj je | zašumel | mimogrede, kot zašumi šampanjec, vsaka rdeča | D |
naravnega zdravja, je v elektronskih nabiralnikih | zašumel | njegov esej z naslovom Kako napačna prehrana | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |