nova beseda iz Slovenije

zašumel (26)


vzdrhtel je in z listjem gozdovom v pozdrav      zašumel      je Nihče za njegove pozdrave ni maral in rastel  A
iz pradavnih virov spev o življenju bo v nas      zašumel      kakor novo, življenjsko vino, in, poet, iz tvojih  A
Zakaj to?« je zagrmel nad hlapcem. »Psst!« je      zašumel      gospodar in mračno pogledal po hiši. Janez je  A
pogovarjata!« V tistem hipu je krog vogala bajte      zašumel      piš hudega vetra, v gozdu je zalajal srnjak  A
Ker se senca ni ganila, je vnovič zaihtel,      zašumel      v travi in se popel na parobek sredi grma.   A
trate. Po kratkem času se mu je zdelo, da je      zašumel      pesek.Kakor bi se mu drobne mravljice usule  A
Vedrilo se je nebo, že je pomežiknilo sonce, že je      zašumel      preko doline veselo božajoč veter. Župnik  A
spet zavezal, odšel brez slovesa. Toda ovoj je      zašumel      na tla in prikazal se je svetnik; Mate je vzel  A
pesem -- kakor da je zasijalo sonce nad poljem,      zašumel      zamolklo gozd iz daljave. Naravnost v njegove  A
prijela za roko. . / . / stran 101 . / Kostanj je      zašumel      in velik dišeč cvet je padel mednja na klop  A
zdramil, preleknil se je krepak in prešeren ter      zašumel,      zasmejal se ob spominu na nevihto, ki mu je  A
nikoli v življenju. Zgodilo se je nebeško čudo:      zašumel      je gozd v njegovi pesmi, zapela so jasna polja  A
sonce ter postane poet!“ . / . / stran 111 . /      Zašumel      je potok ob cesti, izza črnih vrb se je zasvetil  A
imam, zgodi se tvoja volja!“ Zapihal je veter,      zašumel      je gozd nad njima. ”Kaj nisi slišal?  A
Daj mi roko, Manca!“ Glasneje je      zašumel      gozd, nagnili so se bori. Tedaj se je vzdignilo  A
dotaknila vina v čaši. Tih, polglasen pomenek je      zašumel      v refektoriju, nemirna rado vednost ženske narave  A
krvavo žareli v nerodnih razporkih. V macesnu je      zašumel      severnovzhodnik, da se je v visokem vršičku  A
tiho. Le riba je pljusnila iz vode in veter je      zašumel      v vejah.Jelen je gledal pred sabo novo kolišče  A
gledal kvišku in mislil in mislil. Po jablani je      zašumel      veter, iz dimnika tik slemena se je dvignil  A
motike. Po drevju, ki rase tam nizko in tiho, je      zašumel      vetrič, vrbe žalujke so na dolgo zamajale povešene  A
preden so mogli vsi sprožiti svoje loke, je      zašumel      iz mesta po zraku oblak strelic; iz puškarnic  A
cerkvena streha in žareč rdeč dež je siknil in      zašumel      iz ogromnega ognjišča na vse strani. Vzhodnik  A
odprl je svoje srce na stežaj in v glavi mu je      zašumel      nagel sklep: to je dekle, fino dekle, kakršnih  A
iz podtalnih korenin ljudske besede, da bo      zašumel      kakor bučni gozd vseslovanske besede."Otroško  B
še vedno) ta red spet drugačen; prvi maj je      zašumel      mimogrede, kot zašumi šampanjec, vsaka rdeča  D
naravnega zdravja, je v elektronskih nabiralnikih      zašumel      njegov esej z naslovom Kako napačna prehrana  P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA