volk (3.197)

verige, zgrabi meč. FRIDERIK Bij se, ti stari	volk.	To je tvoje delo, tvoj satanski naklep.	A
Ločita se! FRIDERIK Ne, ne, ti stari	volk.	V tvoje odprto besno žrelo ne izročim Veronike	A
/ . / stran 67 . / Sem zavijal tja gor kot	volk,	da mi je šel mraz po kosteh od lastnega strašnega	A
moraš mi zaupati, jaz vem kdo si ti v resnici,	volk	kožo menja, dlake pa ne . . . zaupaj mi, tu	A
V takem ovčjem kožuhu! HELENA Vendar ne	volk,	gospod Milan, ne volk. ČOP Tak bogataš!	A
HELENA Vendar ne volk, gospod Milan, ne	volk.	ČOP Tak bogataš!	A
ga že imaš, Sirk. SIRK Tona, ti si pa tak	volk	kot Urh.Pri vas bi smel zemljo zapiti, drugod	A
črn in dolg Ustréljen na stezo iztégnil se ‒	volk.	Uroki Zboléla Grozdana je naša.	A
Življenje drugo hočem zaživeti, tam, kjer ga	volk	živi. Verzi Če tepe te usoda, skloni tilnik	A
Življenje drugo hočem zaživeti, tam, kjer ga	volk	živi. TRENUTEK Tam v daljavi, ne ve se, kam	A
stran 88 . / Tako se stiskajo ovcé, Ko gladni	volk	jih straši; Tako globje koperné, Kadar jih jastreb	A
Konec. Zabovje kolesja se lomi, za kolesjem črni	volk,	a med kolesjem človek, človek. Samo en obraz	A
vanj, obraz matere ob oknu, a za kolesjem črni	volk,	med žarečim kolesjem človek vsak dan, vsak dan	A
nesel, hojli! hojlo! zdaj jagra več ne bo!	Volk	je pa zatulil, ker je pogreb zamudil, hojli	A
miško, miš pšeničko ‒ pod goro ... Prišel je	volk	iz volčnice, vzel je lisico iz lisičnice: volk	A
lisico iz lisičnice: . / . / stran 314 . /	volk	lisico, lisica mačko, mačka miško, miš pšeničko	A
medvednice, vzel je volka iz volčnice: medved volka,	volk	lisico, lisica mačko, mačka miško, miš pšeničko	A
iz medvednice: lovec medveda, medved volka,	volk	lisico, lisica mačko, mačka miško, miš pšeničko	A
smrt je lovca, lovec medveda, medved volka,	volk	lisico, lisica mačko, mačka miško, miš pšeničko	A
juhuhó, jagra več ne bo′ . / . / stran 63 . /	Volk	je narbolj tulil, ker je jagra narbolj ljubil	A
boš? Še je prišla neka hujši zvir, prišel je	volk	z volčeti, snedel je volk lesico z lesičeti	A
hujši zvir, prišel je volk z volčeti, snedel je	volk	lesico z lesičeti ‒ volk lesico, lesica zajca	A
volčeti, snedel je volk lesico z lesičeti ‒	volk	lesico, lesica zajca, zajc mačko, mačka miško	A
snedel je medved volka z volčeti ‒ medved volka,	volk	lesico, lesica zajca, zajc mačko, mačka miško	A
medveda z medvedčeti. Lev medveda, medved volka,	volk	lesico, lesica zajca, zajc mačko, mačka miško	A
levčeti. ‒ Komar leva, lev medveda, medved volka,	volk	lesico, lesica zajca, zajc mačko, mačka miško	A
komarja, komar leva, lev medveda, medved volka,	volk	lesico, lesica zajca, zajc mačko, mačka miško	A
kruha rekoč: postoj, zapoj nocoj z menoj kot	volk.	Vsem svojim za čez sram trebuha ogreje s svečo	A
jo je zdravnik zdravil!« »Mar jo je pobral	volk	ali medved?« je poizvedoval prijatelj. »Ne,	A
- O, vem! Vsak	volk	reče pastirju rabelj, če se ta brani s sekiro	A
rabelj, če se ta brani s sekiro. - Kakšen	volk?	- je zamrmral Prekleta strešnica. -	A
srce in sidro. Bil je torej pravi stari morski	volk.	V svoji bajti je živel sam.	A
ne hodi zaradi dobička. Ne, tak pilakar in	volk	na denar pa res ni.V kri mu je prišlo, trdi	A
dajala odgovor na sodni dan!’ - Na, ti o volku,	volk	iz gozda! -se je nasmehnil oče in s koso pokazal	A
razbežala se je kakor čreda, v katero je planil	volk.	Preživeli oficirji in vojaki bežijo po vseh poljih	A
da mora na pomoč, in zatulil je čez morje kot	volk.	Kladivo mu je tolklo v prsih, po lobanjskem prostoru	A
pohorskih smrek zavija veter kot nesrečen in samoten	volk.	V neenakomernih presledkih se oddalji in nekje	A
njegovega telesa, izruvam mu dušo, in tako kot lačni	volk	odnese v brlog plen, ki ga je pravkar zaklal	A
in bilo je prestopniško. Bilo je zalezujoče,	volk,	ki zalezuje zaostalo žival iz tropa, osamljeno	A
to? Melanholija ... smrt... grešni človek je	volk	v lastnem kozlanju. Glej: čas dolgega,	A
glavo je zmagalo in tedaj je stal na vseh štirih	volk	volkodlaki, tulil je in se penil, krvoses zavijajoči	A
črno obvezo in pokazal zobe. Zatulil sem kot	volk	in potem sem vso pot čez most tako idiotsko	A
nekega lovskega revirja v Bosni, mogoče je bil	volk.	Vse življenje v zaporih.	A
mladosti je živel v gozdovih, nekoč je moral biti	volk.	Plaval je v čistih in mrzlih rekah, zato je bil	A
ugotovil, da že dva dni ni jedel, da je lačen kot	volk;	ko ji je povedal, je sestra menda že stotič	A
menil, Štefan bo vse orožje pometal, če ga sreča	volk.	Čudili so se pa Pečarjevi, ko je naenkrat prigazil	A
žival zlepa še ženske ne loti?« »Mislite, da	volk	tako razloči?« se smeje Rozalka. »To je res	A
sabo jemal, to je pa bolje, da sam hodiš, ker	volk	psa takoj izvoha in ima nanj posebno jezo.«	A
žlahta se večkrat najhuje sovraži, in pes pa	volk	sta brata, in menda ga ta zato sovraži, ker	A
in mu hoče zabosti ostro orožje med rebra, a	volk	odskoči in se potuhne z glavo k zemlji. Hitro	A
psov, ker nam ta žival nič hudega ne stori.« »	Volk	in pes se malo razlikujeta,« meni oni gospod	A
boste pa lahko: če se spusti zver proti vam, je	volk,	in vi streljate; drugače je pa pes.« »Torej	A
drugače je pa pes.« »Torej mislite, da se bo	volk	koga lotil, če nas je toliko?« pravi drugi gospod	A
pa slišal,« omeni drugi kmet, »da gre pravi	volk	na drevo kakor veverica.« Rožanec pa razvrsti	A
davkar, tja gredo vsi drugi. ‒ No, mi o volku,	volk	iz lesa.So že tukaj.«	A
zahvalo slišijo: � je hudič; baba gospodar pa	volk	mesar!’Za ženo ni nedelje ne praznika, ker mora	A
je to slišala, in takoj je sprejela ponudbo.	Volk	z volkom, so dejali ljudje, ko so jo videli	A
po stezi dalje, vedno se oziraje, ali mu je	volk	že za petami. Volka se je bal bolj kakor medveda	A
počasi ob palici pomikal v reber. To je bil sosed	Volk,	mož stare korenine in starega poštenja.Bil je	A
korakal mimo njega, kričal je glasno: »Hou, hou!	Volk	gre, zajci beže, volk gre, zajci beže!«Čerina	A
je glasno: »Hou, hou! Volk gre, zajci beže,	volk	gre, zajci beže!«Čerina je bilo malo sram, a	A
pozneje pokazalo kot potrebno in koristno. Stari	Volk,	katerega se Čerin zdaj ni več ogibal, pravil	A
obečali večno cvretje v peklu, rdečem ko rdeči	volk,	je bil sklepal, da se mu razrašča v prsih prava	A
bi nanj palico oprl. Pes in mačka, lisica in	volk,	sova in jastreb, vse ima pravico živeti pod	A
premišljeval, kaj bi se dalo storiti, da ostane	volk	sit in jagnje celo.Prej se ni nikdar spomnil	A
za letom za sto dukatov želoda v Srbijo. Ta	volk	ume gospodariti ‒ zase.Ko bi človek jeseni pobral	A
drugim mreže, a sam se bo ujel vanje. Popadljivi	volk	bo plačal s svojo kožo.« Vilar se je zazrl v	A
sedel, pil kavo in zijal na Danico kakor gladen	volk	na kozo.Ko je nekoč Danica šla v mlin, se je	A
a zanj bo zadosti eden. Čakaj, ti krvižejni	volk,	oči ti iztaknem, ušesa ti populim, za tvoja	A
vitezi, lovci, junaki ‒ divji prašič je, ako ni	volk	ali pa medved!Držite orožje pripravljeno za	A
Boji se moških. Samotno kozo hitro uje	volk.	« Vilar se je posmejal robati primeri, ki se	A
biseri. A drugi zro na nas kakor sestradani	volk	iz šume.« »Oj gospod želir, toliko da ste se	A
govoril Vazko, da Danica več ne hodi v han, ker	volk	uje samotno kozo.Ali se niso nanašale na orožnika	A
/ . / stran 651 . / Laziš za Danico kakor	volk	za ovco, pa vedi, da ti jo ubranimo tudi brez	A
megli je sanjala planina, na njej je bistrooki	volk	prežal na svojo žrtev. Vilar je segel po denarnici	A
beseda, dobro; če ne, tudi dobro: beseda ni	volk,	da bi koga požrla.Saj veš, kako oprezen mora	A
tako se zbegane ovce rijejo v kot, kadar lačni	volk	zatuli pred ograjo. Kje je bila sedaj Gregorka	A
radi dali, naj me mara že Črž ali cigan ali	volk.	Marsikoga so mi že nasvetovali, naposled pa tega	A
niso najhujše zlo, kar ti jih lahko napravi	volk,	krvoločna zver!Glas o tem volku se je jadrno	A
medveda. O, medved je čisto kaj drugega nego	volk,	kaj pa mislite!V hosti ga je videl, v butalski	A
Toda je bil medved!	Volk	ni bil, volka so imeli Tepanjčani, ako so ga	A
kovačnice in železo vrgel v grm. V grmu je ležal	volk.	Oplazilo ga je vroče železo, zatulil je in zbežal	A
Pa so se prestrašili Butalci in so mislili,	volk	da je postal iz železa, in so dejali: »Nak!	A
vojska? Ali ji ni vojska le zver, sitna kakor	volk	in lev? Vedela je!	A
šine zadnji hip izza drevesa stražnik ‒ kakor	volk	iz grma ‒ in pred ženo. Rdeč je bil kakor kuhan	A
hardun! vkupe kakor hrvatski prašiči, kadar pride	volk.	« ‒ O, Smuk ni bil neumen in tudi kos je bil	A
pokazal v gostilniških vratih gospodar, »Zlati	volk«	, s kapico po strani, in po vinu je zadišalo	A
imaš, potem je druga.« Tako je zabaval »Zlati	volk«	sorodnici svoje žene, mati županja je občudovala	A
volkulja«. Vzkliki in poljubi, gospod »Zlati	volk«	se je zdaj lah ko zopet vrnil k prekinjenemu	A
pije, zvečer v sobi sedi in študira; mož »Zlati	volk«	, je rekel, da mu bo stanovanje odpovedal; če	A
vstopil v sobo in se stisnil v kot. »Zlati	volk«	pa je pozdravljal Smerajca: »Bog daj, Bog daj	A
najprvo, kajne, oče Civha?« je nadaljeval »Zlati	volk«	svojo službo.»Kakor po navadi, nononono, medtem	A
Rezika je stregla. »Zlati	volk«	pa se je usedel na klop ob steni sredi obeh	A
tudi nič ne veste o tem?« se je obrnil »Zlati	volk«	do drugega gosta, ki je takisto začuden poslušal	A
zadnja beseda in grdo je pogledal. »Zlati	volk«	, veliki diplomat, je hitro poropotal z jedilnim	A
danes ni tako dišalo kakor druge dni. »Zlati	volk«	pa je nedolžen kakor novorojeno dete nadaljeval	A
za kratek čas!« je zarohnel Smerajec. »Zlati	volk«	je točil vino, ki je bilo »včeraj nastavljeno	A
pila. Vino je bilo dobro, grelo je; »Zlati	volk«	je imel dobra vina v kleti, le krčmarska vest	A
celo nekakšen skupen pogovor imata in »Zlati	volk«	nemara celo misli, da sta prijatelja ali kaj	A
In pila sta. »Zlati	volk«	je stopal od mize k mizi in je točil. »Bog živi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani