volk (401-500)

Gotovo je tam zadaj Slano jezero. Vztrajni	Volk	je zavil okrog dokajšnje skale in stopil na	A
Presukani Lisjak togoti in hodi naokrog kakor stekel	volk,	ki išče samo, koga bi popadel.Pa kaj njemu to	A
utegneta pripeljati iz dolnjih krajev Vztrajni	Volk	in Rjavi Medved, ki sta se zgodaj spomladi spustila	A
Brž govori!« Srnjak se je vzravnal: »Vztrajni	Volk	me pošilja.Po dobro uspeli odpravi smo se na	A
isti sapi nadaljeval: »Kljub temu te Vztrajni	Volk	vpraša, ali naj jih pustimo naprej, ali naj	A
nazaj na mostišče in velel Srnjaku, naj Vztrajni	Volk	peščici črnolasih vzhodnja kov ne naredi nič	A
BRONASTE OGLAVNICE »Le kje se obotavljata	Volk	in Medved, da ju od nikoder ni?« Jezerna Roža	A
Prehiteli so me. Zato sem pa rekel, naj bi se	Volk	in Medved s tistimi ogleduhi vrnila šele čez	A
Samo da nekaj reče. »Vztrajni	Volk	in Rjavi Medved in Oprezni Srnjak in ‒ in ‒	A
drugim ujela njegova najstarejša sinova Vztrajni	Volk	in Rjavi Medved, oba že zrela možaka.Celo pomežiknil	A
pomežiknili so si naskrivaj in se prav razumeli.	Volk	in Medved sta vzela vzhodnjaka v nagrebenjenem	A
svojega očeta. S tujcem v sredi sta obstala	Volk	in Medved pred Ostrorogim.Oba hkrati sta ponosno	A
Triandra nikoli ni vabil v Veliko jezero.	Volk	in Medved in Triander so odšli nazaj v dno pristajnega	A
Somovcev je zateglo tulil pes. Da bi ga raztrgal	volk!	Oprezni ni mogel spati.	A
le posrečilo vtihotapiti se, udari Vztrajni	Volk	za njimi in jih pre mlati že prej, preden se	A
drevak za drevakom. Zadnji se je vrnil Vztrajni	Volk.	Sonce se je že bližalo zatonu.	A
Ostrorogi svojemu prvorojencu: »Ti, Vztrajni	Volk,	pojdeš do morja.Vse blago, kar ga poneseš s	A
Si razumel?« »Sem,« je pritrdil	Volk,	za katerim so stali trije krepki bojevniki,	A
sinovi so obstrmeli. V imenu vseh je Vztrajni	Volk	kakor oporekal: »Kaj pa rod?« »Saj se nam Oprezni	A
vsem mudilo. Najbolj pa je priganjal Vztrajni	Volk.	On je tudi prvi odrinil izpod kolišča pod Rožnim	A
pod Rožnim hribom. Kadar je doslej Vztrajni	Volk	vodil odpravo do morja in spet nazaj, je vselej	A
»Aha! Že prihajata Vztrajni	Volk	in Rjavi Medved.« Ostrorogi ni utegnil več misliti	A
Možem in mladcem je kar sapa zastajala.	Volk	in Medved in Orel pa so poskakali na tla in	A
Ni se zmotil. V Plešivci je zatulil	volk.	Heee!	A
kakor kruljavega lisjaka. Spet je zatulil	volk.	Tokrat že na ledu jezera.	A
zna z večjo močjo zavihteti sekiro. Vztrajni	Volk,	ki je imel navado, da se je vsako leto že koj	A
cela vrsta drevakov. Vodil jih je sam Vztrajni	Volk.	Drugo jutro ob zori so se prvi že vrnili s sporočili	A
priveslal kot zadnji, ves preznojen, Vztrajni	Volk	sam. Sporočil je Ostrorogemu Jelenu, da so vzhodnjak	A
Bobnečega Panja bi ga ne prebudil. Vztrajni	Volk	že tri noči ni bil zatisnil očesa. »Gredo!	A
Le plašč si še ogrne, ko pridejo Vztrajni	Volk,	Rjavi Medved in Oprezni Srnjak.Te svoje sinove	A
hkrati prihiteli k Ostrorogemu njegovi sinovi	Volk,	Medved in Srnjak.Bili so lepo opremljeni.	A
polomljenega rogovja orjaškega jelena. Pa je	Volk	pogledal brata Medveda in Srnjaka.Koj sta ga	A
tvoje tudi jaz in trije moji sinovi Vztrajni	Volk,	Rjavi Medved in Oprezni Srnjak.« Ostrorogi je	A
naše čudo, naše varstvo in naš zaklad.« Jelen,	Volk	in Medved so obstrmeli.Srnjak se je pa zvito	A
Bil je od pesmi kakor uročen. Tudi	Volk	in Medved, zrela možaka, sta bila kaj redkih	A
O-o-o-oa-o-o! Vztrajni	Volk	kasneje ni vedel povedati, ali je očeta Ostrorogega	A
. / . / stran 246 . / likem jezeru Vztrajni	Volk,	prvorojenec slovitega Ostrorogega Jelena. Presukani	A
Njegovo roko je pa prestregel sam Vztrajni	Volk	in ukazal: »Pusti ga!Rak ti je rešil življenje	A
obojim zanaprej treba trdo otepati tujcev.	Volk	in Medved sta dvignila mrtvega Lisjaka in ga	A
maral več brigati. Če ga je prvorojenec Vztrajni	Volk	kdaj pa kdaj vprašal, kako in kaj naj bi, mu	A
naj bi, mu je odgovoril: »Naredi po svoje!«	Volk	se je naveličal vedno istih besed in je ob priliki	A
selili ptiči in Veliko jezero je kar zagomazelo.	Volk	je vozil na kolišče obilno pernatega in dlakastega	A
postajala vsak dan bolj prehodna. Vztrajni	Volk	je bil trdno preverjen, da se oče nekega dne	A
pride čez dva, tri dni za njim na Bobrovo skalo.	Volk	je očeta pogledal, kakor bi hotel vprašati,	A
vodi proti koncu Dolge doline. Tudi Vztrajni	Volk	je uplenil že dokaj kožuhov.Zdelo se mu jih	A
pa odvali težko kamnitno ploščo. Vztrajni	Volk,	ki je mislil očetu že oporekati, je molče izpolnil	A
Morebiti se časi obrnejo.	Volk	je odšel.Ostrorogi Jelen je pa sam ostal na	A
prenehal brigati za vodstvo rodu, je Vztrajni	Volk	rad odgovarjal Jelenu, če ga je vprašal za svet	A
maral namigniti, kaj in kako misli. Vztrajni	Volk	ni mogel več molčati.Zbral je svoje starejše	A
pritrdil Ostrorogemu Jelenu prvorojenec Vztrajni	Volk.	»Pa vendar ‒« Oglasil se je okretni Lipan, nekdanji	A
oglasil. V imenu vseh je spregovoril Vztrajni	Volk:	»Gospodar naš in oče!Prav zato, ker nas ne siliš	A
les in staviti koče, da ga nihče ni dosegel.	Volk,	ki bo pravzaprav glavar novih naselij, če ne	A
vaš, od tedaj sem Groga, rokovnjaški glavar,	volk	kakor vi, kateri se skriva po brlogih, da ga	A
ostali za menoj ‒ a jaz, gnan in pojan kakor	volk,	našel sem jih in ostal med njimi.Nocoj pa sem	A
bi bil tako strašno zatulil, kakor stari sivi	volk	v gori, kadar sluti, da ga zalázuje bridka smrt	A
deseti brat in vrže svoje čevlje na klop. »	Volk	te podiši!« pravi zopet čevljar, »čemu pa brusiš	A
poznal. »Ponoči in v bolezni te pustim kakor	volk	svoje mlade v brlogu.Pustim te, da te ne bom	A
zopet vlekel za seboj in klel: »Bleda voda,	volk	te potiplji, konjska smrt, da bi hudiča ne videl	A
koncu. Jaz pravim: ne, tebe pa nočem srečati,	volk	kosmatin, morda bi se zmotil in bi te v sneg	A
kaj povedajočo pesem peti: Hejo-hoj! hoj!	Volk	ima loj! Zvita lisica ima maščico!	A
Bog ve kaj povedajoče pesmi: Hoja hojhoj!	Volk	ima loj. Sraka je spaka, žolna lih taka.	A
stvari ‒ ali tu leži grajski pes, velik kot star	volk	(Lisec niti videl ni, kdaj mu je prišel za hrbet	A
so mislili, da tudi surovo meso jé kakor sivi	volk.	Ali Solarica je povedala, da ga sam kuha.	A
neslanega kropa ne zasluži in ni vreden, da bi ga	volk	potipal. To je bilo res, da Lovš ni nikdar redno	A
poštenih gospodov, službe se ne manjka. Naš	volk	ima pa tudi dan na dan manj prijateljev.Saj	A
»Z Volkom,« odgovori ona.	Volk	je bil velik pes, ki je rad spremljal svojo	A
če bi ne mogel.« »Našemu Matevžu je pozimi	volk	psa raztrgal.« »Dober pes je bil.	A
Trsta. Svetogaj je povedal, da mu je ponoči	volk	odtrgal psa izpred hleva. Na Dolenjčevem gnoju	A
« Naenkrat se je domislila: »Kaj, če pride	volk,	ko nimam nič psa v tropu.Marko, naredi mi psa	A
»Pa jutri. Tudi gradanico mora imeti, da mu	volk	ne bo mogel pregrizniti vratu.« *	A
štrlele iz vsakega člena. »Preklicano bo zmaknil	volk,	če hlastne Volkuna za vrat.« Nabrusila sta tudi	A
Tale bo pa tebi v planini silil na vrat kakor	volk	jarcem.« »Bom pa še sebi pripel gradanico,«	A
igrati; na vse kraje mora gledati, da ne pride	volk.	Stekla je k Volkunu.	A
zemlje, mu je zavalovil duh mesojede živali.	Volk?	- Ne.	A
Naježil je dlako in počasi stopal proti Volkunu. »	Volk!	« se je prestrašila Manica, ki volka še ubitega	A
Otrok. »Ni	volk,	kvečjemu kakšen podivjan pes,« ji je odgovoril	A
Marko se je branil: »V Rebri bi ga ponoči vzel	volk.	« »Prava reč.	A
»Prav gotovo.	Volk	je ujel lisjaka.« Marko bi sam ubil lisjaka	A
na volčjo sled ali pa da je morda celo kakšen	volk	zjutraj zaostal v borovcih.Nič jim ni zaupati	A
psa pri konjih na paši, kakor je žrebec. Ne	volk	in ne medved se ne srečata rada z njim.« Na	A
ne bo videl Jezérc. Hitro si ga je privoščil	volk.	« »Lenki bo hudo.«	A
Ko so ga vprašali, kaj bo, če se pritihotapi	volk,	jim je odgovoril: »Naj le pride.Mu bom tako	A
mu je ali medved vrgel jarca ali da mu jih je	volk	klal ali da se mu je kakšen izgubil in ga ni	A
- Blaž - pogreša troje jarcev.« »Ti jih je	volk	zmetal?« »Mi jih ni.	A
pregriznjenim vratom. . /\ .. stran 141 . \/ »	Volk,	« je takoj sprevidel ovčar. Od njega pa je peljala	A
kako je zacvilil psiček Žaba v Rovtah, ko ga je	volk	ujel.In spomnil se je Podlipnikove Ančke in	A
žalosti pogineš, kdo me bo varoval? Kaj, če me	volk?	Volkun, pojdiva!«	A
na odprtem svetu, ga ni več čez noč odnesel	volk.	Še lisica ni rada prišla do njega.	A
Mežkov Joža še Planjavčev trop in potožil: »	Volk	mi je odnesel psico.« »Živo?« se je začudil	A
Druge ni v planini.« »	Volk	psice nikoli ne raztrga,« je vedel Jok.»Volkulja	A
prej ne bo nazaj.« Joža je pomišljal: »Če se	volk	ne loti psice, se tudi Volkun ne bo volkulje	A
razmišljencem, naj se pomakne za jarci. Če pride	volk,	mu jih bo dokaj vrgel, preden bo pritekel do	A
dejal Jok. »Medved sedaj še ne žre mrhovine; še	volk	komaj.Mogoče pa je, da je kakšen mežek tako	A
požugal: »Lump! Ali sedaj veš, da ne smeš biti	volk,	če si ovčar.Lump!«	A
Sedaj je razločno ujel. Na Jecoli je zatulil	volk.	In vedel je, da se to noč na cesti od Begunj	A
in mostičev, bi kobili, ko bi poskočil prvi	volk	na pot, zavili pod pot in se s sanmi in človekom	A
prepozno, če odpeljem za dne.« Spet je zatulil	volk.	»Preklete mrhe.«	A
Obrnil je z nogo obgrizeno glavo: »Ne, to je	volk.	«Potem še eno: »Tudi to je volk.	A
»Ne, to je volk.« Potem še eno: »Tudi to je	volk.	Morebiti jim je pa Volkun le ušel.«	A
»Jutri? Kje bo	volk	že jutri!« »Ne daleč!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani