veselje (8.168)

baron hoče mene na skrivnem zase kupiti in ti bi	veselje	imel plašč držati!‒ Ta misel ni tako napačna	A
mi gospôda smo te muhe že davno popustili.	Veselje	in užitek, Nežka, to je naša postava.Dokler	A
prostora. BARON Pripeljite jih tedaj; vaše	veselje	bo moje.Jaz in moja gospa hočeva zraven biti	A
prošnjo z njimi sklenem; stôri jim to nedolžno	veselje!	Če je kdaj moja ljubezen proti tebi kaj zamogla	A
hočeš, Jurček ali Matiček. Al sin mojega srca,	veselje	mojih starih dni boš.Dosti dolgo sem molčal	A
Tepec, al te bo sram? ‒ To	veselje,	katero jaz čutim, se ne čuti dvakrat v življenju	A
GOSPA Saj že prihajajo. To je pač nedolžno	veselje!	‒ Usediva se tukaj dol.	A
hvala itd. itd. DVA FANTA Da so strili nam	veselje,	dopolniti naše želje. NEŽKA Čast in hvala	A
jaz sem že sam dostikrat mislil. Mi iščemo	veselje,	katero bi pri njih najti imel, pri drugih, zato	A
še enkrat tolikanj, kakor sem ti obljubil.	Veselje,	katero zdaj pri tebi uživam, mi vse obilno plača	A
uslišijo« ‒ MATIČEK se smeje in vstane: O	veselje!	O milost!	A
Micka, Anžè je le zal fant! Micka, stôri mi to	veselje	in vzemi ga! MICKA Ker mi pak ne dopade.	A
kakor jaz. Vendar, Micka, ti bi meni veliko	veselje	storila, ko bi Anžéta vzela.Poglej, moji lasje	A
DEDAL-HIERON: Hieron. Kakšno	veselje	pa misliš da ima tiran, če se o njem ne govori	A
DEDAL: Ja. MAREK: Fantom si vzel vse	veselje.	Janko hodi čisto zlomljen naokoli.	A
pravice. Čeprav bi mi nocoj lahko naredila to	veselje.	Kajti to noč bi se morala veseliti.	A
Pripravite, gospe in gospodje, svoja srca tudi za	veselje	in smeh ...Zakaj izrezali ji bomo srce.	A
so že zunaj, ju obstopijo. Stiskanje rok,	veselje.	DIETRICH: Truber, jezt weisst du, was	A
dolgo gre, kamor gre . . . Naredil vam bom	veselje,	kolega.Tudi jaz ga bom šilček .	A
mizerija in veličina, solze in smeh, žalost in	veselje	... ne pa samo eno, kot mislite vi norci .	A
oblaka ni več na vedrem nebu; vsa žalost se je v	veselje	spremenila. KARLINA Nesporazum, drugega nič	A
meni se za te stvari. Grabeža sta, naj imata	veselje.	Prodala sta me, da nimam več svoje strehe, pa	A
potrebni, tako hitro so razmahnli peruti ... Kakšno	veselje	sem imela z njim!Z očmi je hodil za menoj in	A
prijazno pismo, ki mi je bilo resnično v veliko	veselje.	Odkrito povedano, me je prav sram; prosim Vas	A
tedaj polna razbitih sozvočij, v ozračju pa sámo	veselje.	Galebi so z razprostrtimi krili viseli nad vodo	A
moke iz dlani v dlan! Setev, žetev in trgatev,	veselje	menjavanja letnih časov v delu, ko je vse že	A
kar naprej vleče na pot, in vendar ... Kaj je	veselje	nad novimi kraji in ljudmi v primerjavi z olajšanjem	A
JERMAN: Kaj mi moreš prinesti, nego žalost ali	veselje?	Na oboje sem pripravljen, na žalost najpoprej	A
sploh slabo življenje na svetu. A odkod to	veselje,	da vas vidim? PRVI DELAVEC: Stvar je taka	A
Starinar jih morda vzame, ali kdo drugi, ki ima	veselje	nad takimi stvarmi.Nočete?	A
FRANC: Lazil sem okoli, po gozdu... to je moje	veselje...	ampak zajci se mi lahko motajo okoli nog...	A
ki je pel ... Sanje so škodljive; človek izgubi	veselje	do vsakdanjega kruha in razum za vsakdanje sladkosti	A
rože iz vaze in se igra z njimi: Kako prisrčno	veselje	si mi napravil s tistim pismom ... zahvaljen,	A
še več, ali vse to je le kelih za poslednje	veselje.	POLJANEC: Ali si ti govoril?	A
milosti vrednemu največ milosti! Svatovsko je moje	veselje.	POLJANEC: Tudi meni sije nebeško sonce skozi	A
in ogenj sem, ki sebi sam gorí, nikomur na	veselje,	ne na žalost! Dobiček pa je ta: sovražil sem	A
premaknili in preobrnili: za poroko je zmerom čas in	veselje,	za svatbo pa so prilike redke in drage! UČITELJ	A
se vidi, nisi več vesel in kratkočasen, - in	veselje	je moj element ...Z bogom!	A
zamazan. Kadar ga vzamem v roko, mine me vse	veselje;	samó da bi naredila do polovice, potem bi že	A
življenje svoje. BENVOLIO Romeo, pojdimo,	veselje	je pri kraju. ROMEO Dá, bojim se, da je	A
prinašam ti veselo vest. JULIJA V bridkosti je	veselje	dobrodošlo; kako se imenuje ta novica?	A
polni čas, zakaj si prišel zdaj morit, morit	veselje	naše?- O otrok!	A
vajinem sovraštvu, da ljubezen ubiti mora vajino	veselje!	In tudi jaz, ki prizanašal sem razporu vajinemu	A
toliko sebičnosti, toliko hinavstva. Takó izgubi	veselje	do vsega, upanje v bodočnost in naposled celó	A
kar mu hočeš, ali dostojno, pametno, meni na	veselje!	...	A
Če mi kdo reče: ”Oženi se, prijatelj, meni na	veselje!	“ - pa se oženim ... MATILDA: No, prosim vas	A
danes odhajati. Reci jim tudi ti, da naj nam	veselje	store in vsaj eno noč pod našo streho spé in	A
pili vedno. Potrebno je včasih za zdravje in	veselje.	In vi od tega lahko živite. Dolenc.	A
je govoril. Pečarica. I naj govori. Naj ima	veselje.	Se bo že naveličal.	A
nevidnega, trdosrčnega in hudobnega. Izžema nas,	veselje	nam pije in kri.V neumnosti živimo, v neumnosti	A
Vse je majhno. Vaše	veselje	in vaše skrbi.Zunaj v svetu pa gredo oči povsod	A
A zakáj se solzí? Ból ali	veselje	té solze rodí? ‒ Stari grad Tam gori na strmih	A
Poleg reke šumne in deroče. Čemu dekle zdaj	veselje	móti? Čemu svatom je sedaj na poti?«	A
/ stran 111 . / Krog ust zaigra mu nasmeh,	veselje	posveti v očeh. Pod zidom zažene plač nesrečni	A
ko vedla bi k nama jih pot. Sijalo bi v srcu	veselje,	iz srca sijalo v oči ‒ A kaj mi pomagajo želje	A
kako zdihuje, po nji hrepeni srcé, kak mu je	veselje	tuje, kak od sreče nič ne ve; kak s seboj me	A
zlate zore, dókler sonca luč ne ugasne. Al	veselje	v srcu vtóni sčasam mu za petje slavcov, in	A
zapušéne, solzé ne, ki tekó iz njih posili.	Veselje,	mir zbežala sta od mene, obup topi srcé, ker	A
vseh bolečin se pozabljivost pije; kjer se	veselje	po obrazi zlije, kjer mine jeza notránj′ga prepira	A
zamúda, v grmovji slavček poje spet brez truda,	veselje	preleti naturo célo. O vem, de niso vredne take	A
al Marijno Celje. V podobah gledat′ hrepeni	veselje	Življenja rajskega.Sled sence zarje Unstránske	A
bramini, en dan z med njimi ujetimi kristjani.	Veselje	únih glasen hrup oznani, pojó trobente, píšel	A
óča omladí med njima dvema, ki ni, ko meni, mu	veselje	tuje, ki srečna ga ljubezen v prsih vnema, pijanost	A
-- Tihi debeli župàn bil je	veselje	očém. 3	A
vzdrami tak' prijetno dušo mami -- ko	veselje	hrupne vabi. Le me sprejmi, senčni gàj.	A
Kàj lépo mi rísa moj žívi spomín brezméjno	veselje,	premíla: ko zvóna večerna se pesem iz lín	A
toliko več mi do vína; pri tebi le, draga,	veselje	dobím, ti moja si knjíga jedína. Solzílo	A
prinesel te je v srečo kakor strelo? Ti	veselje	vse razrušil, ti razrušil petje lepo.“	A
trudu. Torej bratje, danes se radújmo, naj	veselje	venča naše delo, do nebes naj sega spev hvaležni	A
močni se podíjo doktorju po glavi, pa	veselje	mu napólni dušo, polni dušo mu ljubezen sílna	A
mladi, pusti bolečino! Hujše, Sihem, grenko je	veselje,	hujše kakor sama grenka žalost. Tiho	A
brez strastí stojím v njem; kaj strast in	veselje	in žalost mi mar! Brez srca v vrvénje to	A
in stiskal ji bele roké; objelo mogočno	veselje	v tem hipu je moje srcé. Ljubezen, to	A
zakleni! . / . / stran 217 . / Pred mano smrt	veselje	pogubí, ljubezen mrè pod hladno róko mêni	A
Vse tihe nade, želje vse, ah vzel mi je	veselje	vse, srcé, poprej bolnó takó, sedaj je	A
zmerjal - in sédem ter pišem, dobrim ljudem na	veselje,	sebi ne v zabavo, takrat, prijatelji, bi se	A
odvrgel slino. . / . / stran 23 . / Nato sem v	veselje	otrok pomahal z repom, starim ženičkam pomežiknil	A
in krvi. Tako žlobudra Mati na križu, kakor	veselje	razlite porodne vode. Tako obsedeni od smeha	A
Obiščem gozd ‒ kontrolna točka pet.	Veselje.	Motni pogledi, zamaščen krik, mesnat izdih.	A
Pod obokom ugaslih zvezd: sipina mrlečih duš,	veselje	mlečnih isker, dišava polj, živahnost ptic.	A
razcvetevajo in rože so že na pol razpete.	Veselje	v krilu je narave svete: metulj se ziblje, sladko	A
zdaj zaliti hoče, In zdaj ga sladko dviga mi	veselje	‒‒ Rad bi govoril, pa mi ni mogoče. Natora sveta	A
vró; Izbujajo se iz dolzega spanja, In ž njimi	veselje,	življenje novó. Po nogradu sem se sprehajal	A
Da kdó bi prijazno besedo ti dal, Da kdo na	veselje	bi vzel te sebo!‒	A
noč, Sam ‒ v serci le temna žalost z máno!	Veselje	v tvojo hišo gre, Jaz tožen vmičem se iz nje	A
tvoje sem goré. Goré spet gledam zaželene,	Veselje	mi rosi okó; Oh! bó še kdo se spomnil mene?	A
Spet zrejo srečne te očí; Pa káj ni čisto mi	veselje,	Kaj bridka kaplja ga greni? Lepó si, ko nekdanje	A
Spet zrejo srečne te očí; Pa čisto moje ní	veselje	‒ Spomin ga bridki mi kalí.	A
pusti, tisti časi so minili, skupaj bomo si	veselje,	skupaj žalost zdaj delili!« On pa vnovič jih	A
stvarstvo se mi je smehljalo in še v solzah je	veselje	počivalo. Ko ni mogla skrb v obup se spremeniti	A
poje in sonce se smeje tam zunaj je zdravje,	veselje	in sreča! Tam zunaj je zemlja, ki svobodno diha	A
zemlji spalo bo telo spokojno... Uživala bom	veselje	dvojno, ko bo duša in telo - doma... Opomba	A
dve in ju položim v tvoje oči sebi v srečo in	veselje.	Jutri, ko ne bom več ona, ki sedi kraj tebe	A
pijanim, ki verjamejo, da svet pleše v njihovo	veselje.	Blagor mrtvim, ki jim nobena noč ne mine brez	A
nisem napoti, napoti ni meni nikdo; kdo čisto	veselje	mi moti, kdo moti življenje mirnó? Nikdár ne	A
jedel. Svatuje dan za dnevom grad, po njem	veselje	vriska; a siromaka mraz in glad pod milim nebom	A
sme za sé. Iz bratov sreče njemu sreča klije,	Veselje	ljudsko njemu v óku sije, In tuja solza mu meči	A
življenja kipeči napoj: zdaj bôli pekla, zdaj	veselje	neba, pogosto vse vmes! Glej, to ti je res usoda	A
tebe ‒ pač moti te cvetje na poti ‒ to občno	veselje	se tudi poloti! Ne čutiš ‒ naj srca ne vara	A
detinske. Tam, srečen pastirček, sem glásno pojoč,	veselje	srcá razodeval, poslušal je potnik, po dolu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani