nova beseda iz Slovenije
pri njej tudi kaj opraviti imeli. BARON | vesel: | Ta pregovor meni dopade. ŽUŽEK Se bo že vdala | A |
NEŽKA O jejmene, kaj bodo rekli! GOSPA | Vesel | bo ‒ nič se ne boj. NEŽKA se usede in gnádljiva | A |
potuhnjen: Meni se nič ne ljubi. JERCA | Vesel | bodi! BARON Poberi se! | A |
(k Tulpenheimu): Korajžen bodi; stari bo | vesel, | da dekleta odpravi. TULPENHEIM Jaz sem že | A |
SEEBACH: Vsaj en pravilen odgovor. Sam bi bil | vesel, | ko bi se lahko zdaj končalo, toda tule je še | A |
Res pa je tudi, da se nisem predstavil. | Vesel | sem, da sva se spoznala, kolega.Ga udari po | A |
tvojo norčavost. JANEZ: Tudi jaz sem čudno | vesel | na tej poti v tiskarno. Začenja se ... | A |
morejo, morejo, morejo, kaj nam pa morejo, če smo | vesel! | DOBRIN Tiho, tiho! | A |
morejo, morejo, morejo, kaj nam pa morejo, če smo | vesel! | Tretji prizor Koren vstopi med petjem, prejšnji | A |
pismo je nefrankirano. KOS Takih je posebno | vesel. | To bo napitnina! | A |
vas samo tudi imajo, ni to nič hudega. Vsak je | vesel, | če ga imajo za modrega in učenega, četudi ni | A |
morejo, morejo, morejo, kaj nam pa morejo, če smo | vesel! | HELENA Jaz se bom umaknila, če pridejo k nam | A |
Naj bo vse v božjem imenu! Jaz sem le | vesel, | da sem prost.Ali ni to nekaj posebnega, nenavadnega | A |
zaprt, preiskovan, in vendar ne ustreljen. | Vesel | sem pa tudi, da mi ljudje ne bodo več natvezali | A |
TONA Kdo ve kam. Človek je | vesel | koščka kruha iz dobre roke.In nobena žena ni | A |
težavnega vstajanja, otepavanja snega z oblačil in | vesel | smeh. GABRIJELA: Lej jo, si se kar butnila | A |
mi ga ni več žal, prej bi rekel, še presneto | vesel | sem, da ga imam, ker bom z njim v kratkem času | A |
preplezat in prestat, ker si potem spodaj tako | vesel | vode, kot da prej sploh nisi vedel, kaj je to | A |
tolažnice! MIRANDA: Ne žáli, ko si me bil sam | vesel! | - | A |
nerazglašena! BEKŠ: Ne žáli je, sam si je bil | vesel! | MIRANDA: Gospod, ne žali! | A |
129 . / TILA vstane: Lep večer je bil, ne | vesel! | VEHOVEC se skloni, da bi jo poljubil: Bodi | A |
VEHOVEC se skloni, da bi jo poljubil: Bodi | vesel! | TILA se nagne nazaj, zvrne z roko vazo na | A |
ni treba, da bi me držal za roko in da bi bil | vesel | ...Veš, rada bi ti povedala, pa me je sram beséd | A |
zgoditi, z d a j ne! ... Ostal bi bil lep spomin, | vesel | spomin, kakor na fantovsko vasovanje ... zdaj | A |
je, ko je bila še daleč, zdaj pa sem skoraj | vesel, | da je blizu ta ura. LOJZKA: Nocoj na Goličavo | A |
Zoper postavo je in zoper pamet, da je človek | vesel | v tej hiši.- Rad bi bral; posodi mi luč, Novljan | A |
toči in razliva. NOVLJAN: Ne pijem; nisem | vesel. | POLJANEC stopi k mizi, vzame kozarec in | A |
vzame kozarec in izpije. MRVA: Ker nisi | vesel, | Novljan, zato pij!Glej, Novljanče, kadar se | A |
radosti, tetka Marta. Moj ženin me bo lahko | vesel, | kaj pravite?Lahko me boste veseli, - vsi vi | A |
ti prezentiram, kakor sem v resnici: človek | vesel, | razposajen, - zakaj moje srce je mlado.Ne glej | A |
Rekla bi mu, da sem zdrav in da bom še zdrav in | vesel, | ko bo že on...Čegava je ta puška? | A |
In nič več me ne prašaj... pojdi notri in bodi | vesel, | Franc, meni bo lahko, če boš vesel. FRANC | A |
in bodi vesel, Franc, meni bo lahko, če boš | vesel. | FRANC: Nobene druge besede, Francka, nič | A |
in jaz te ne izpustim. Boš videla - jaz bom | vesel | in razposajen, kakor vsi drugi vagabundi; če | A |
Maks, nič ni prepozno. Samo zasmej se in bodi | vesel | in misli, da je pomlad, pa bo pomlad, glej, | A |
prihodnost. Tako pa me ponižujete za dovodnika, ki je | vesel, | da so mu okoliščine ugodne in se lahko iznebi | A |
Jaz sem vam obljubil, Ninica, ko sem bil še | vesel | in mlad, to je bilo pred štirinajstimi dnevi | A |
mečje, proseče: No, zdaj, Francelj, bodi malo | vesel, | ko si pri meni.Nič nisi naredil... no, Francelj | A |
pastir kuja, če mu ne rečeš gospod; prej je bil | vesel, | da je dobil škornje za božič... KANTOR: Razodeti | A |
je sinoči oglasilo, oznanilo je ... Zakaj nisi | vesel, | kakor sem jaz vesela, ko nama je zasijalo jutro | A |
sončni hram: glej, tvoje jutro! Vzdrami se, | vesel | ga pozdravi - sanje so bile! M i l e | A |
štejem že minute, ko pojdem na pot tudi jaz. In | vesel | sem, kakor si ti vesel.Nikoli ni bilo tako čisto | A |
na pot tudi jaz. In vesel sem, kakor si ti | vesel. | Nikoli ni bilo tako čisto in mirno to moje grešno | A |
PETER: Spodobno se vêdi! ZLODEJ | vesel | in začuden: Kaj?Spodobnost v tvojih ustih? | A |
nimam obilo vzroka; kakor se vidi, nisi več | vesel | in kratkočasen, - in veselje je moj element | A |
moj mož jo vzdigne - Bog mu daj nebesa, bil je | vesel | mož! - vzdigne jo in pravi: ”Ej,“ pravi, ”kaj | A |
kuriti, dvorana je prevroča! Prileže se takle | vesel | večer.- No, sédite, bratánec Capulet! | A |
Ni li lep, mlad junak? Tako dober, srčen, | vesel | kakor noben drug?In kadar s teboj govori, pogledaš | A |
zase: Mi vas že naučimo. Njej: Tugomer bode | vesel, | ko mu povem, da ga čakaš.Odide. | A |
bolje, ko bi prišel póme tako kak lep, bogat, | vesel. | In kak veljaven med svetom! | A |
dobil to, katero imam, ki ne morem ni en dan več | vesel | biti poleg nje.Kakšen razloček med Veroniko | A |
bil to storil. SOTEŠČAN On je bil davi ves | vesel, | ko sem mu povedal, da je na Ostrovcu več ni | A |
Eh, kaj bi, po meni sta. Jaz sem bil | vesel | fant. Tona. | A |
Kaj ste prišli čakat sina? | Vesel | bo. Pečarica.Prišla sem, da vidim čim prej | A |
dali svojo. Lepa je, denar ima, vsak bi bil | vesel, | če bi jo le dobil. To vzemi, vidiš. Lojz. | A |
Ne bodi otročja! Jaz bi bil | vesel, | če bi bil moj Matijče tak, kakršen je tvoj Lojz | A |
Nikar, Lojz! Ti si tako | vesel, | a meni je jako težko, vidiš. Lojz. Oh, Ančka | A |
Bratje, zapojmo s krepkimi glasi žalosten ali | vesel | napev! Dviga, tolaži v vsakem nas časi prsi | A |
neuzdržni čas, ko pred očetno hišo v senci lipe | vesel | in mlad mi cvetel je obraz! Še enkrat mi pokaži | A |
Na polju ogenj se blesti, trepeče kvišku živ, | vesel | ... A veter dahne ‒ žar ugasne, okrog se razprši | A |
krepkima rokama, premeri debelino in dolžino | vesel | in zadovoljen.Korenino ostavi tam, da izsolzi | A |
! Pa slušaj, kaj zaupam ti | vesel! | Stanove razne sem z očmi ujel: samo nobenega | A |
ali bi se zbal? Da bi te zagledal, ali bi | vesel | vjel te in pripel te, ali bi zaklel?«... Med valovi | A |
to je že kar od sile. Kako bi rad že bil | vesel | in delal kot drugi napitke in pel kot drugi | A |
moj ljubi?...« In pohitel je lovec k nevesti | vesel | in za belo ročico je ljubo prijel in poljubil | A |
tvoj ljubi zapoje, sreče v ljubezni se baha | vesel, | v srcu te zbadajo pesmice moje, ki jih od njene | A |
kmeta; narprvi stan soldaški stan: soldat živi | vesel | v en dan; sej cesar dá pol hleba, in kar je | A |
tvoj íma srebrá. Od mesta do mesta se vozi | vesel | po svetu, on rad s seboj te bo vzel. Podaj se | A |
seboj ga je vzel, ga prosil in silil, de bil bi | vesel. | Okoli mu deleč pokazal je svet, povsod je dosti | A |
jo je poročil, do polnoči svatvál; o polnoči | vesel | je ′z vesele družbe vstal; ko pride tje do gróbov | A |
Ženska zvestoba Bil godec je mlad, in lep, in | vesel, | lepó je godel, sladkó je pel. Bilo ni godú, | A |
deklica taka za té. Le gosti spet skusi in bodi | vesel, | de nisi v zakóna sé mreže ujel.” Tako ga prijatlji | A |
/ . / stran 82 . / Na eno je struno godel | vesel, | in zraven od svojih ljubic je pel. In pel je | A |
vsak dan bolj dozóri. Znabiti, de kdor zdéj | vesel | prepeva, v mrtvaškem prti nam pred koncam dneva | A |
poletnem večeru in h luči nesem jo v izbo | vesel | -- 'zgíne kot misel ji blesk. Moder med nami | A |
ljudstvo; gleda, kdo v očeh je zvest. In | vesel | na lepe dvore vrača se iz daljnih mest. | A |
Kdor straši se, ta ni za nas, zvestó srcé, | vesel | obraz, s ponosom v težki dušni boj za | A |
ostani za temno goró: naj še takó jasen, | vesel | je tvoj žar, v srcé ne posíje nikdár. | A |
vsak dan bolj dozori. Znabiti, da kdor zdaj | vesel | prepeva, z obrazom kislim nam pred koncem | A |
njena poroka, poroka je njena in jaz sem | vesel, | a Francka, ej Francka se joka. O | A |
kličem v spomin, kadar je treba, da sem sam sebe | vesel. | In tega je treba mnogokdaj! | A |
že postelj ti postlana je ... Oj to vam je | vesel | pokop, ves svet hití pred carjev grob. | A |
vsak dan sme, dokler živí. Pes je bil zeló | vesel; | vendar to ga je skrbelo, kam bi drago | A |
počaka, z milo prošnjo se ga loti: ”Muc, | vesel | sem svoje sreče; ali pismo, glej, me peče | A |
POKOP Kedaj je videlo okó takó | vesel | pokop?... | A |
odprte mu vse na stežaj! In svetnik sveti Jurij | vesel | skozi duri k nam pridi nazaj! Pomladanska slutnja | A |
dan krvavi, po ranem, po vetrnem svodu oblaček | vesel | se podi. Ah, kdaj šele, mila, iz pernic izvabi | A |
ta, zlate v njem so niti, kdo do smrti zdrav, | vesel | bi ne hotel biti? Dolga, dolga pesem ta, ki | A |
dekle odpočije. Visok bor stoji na gori, ptič | vesel | mi v njem prebiva, srce ljubi te, mladenka, | A |
glej, tako dviguje v prostost se zopet ptič | vesel! | Zopet, glej, stojim pod tabo Zopet, glej, | A |
in odšel je po mlinarja zlodi. No, mlinar | vesel | je pred pragom sedel, še trenil, zbledel ni | A |
cvetoč, ne pa žalovanje, Tinka. Zate le je fant | vesel, | ki z nikomer v rog ne trobi, prišel bom in te | A |
vaši strani! Poštenje mi hoditi z vami brani; | vesel | pomoči, družbe nisem take. Brezvestne stranke | A |
‒ Za parom par se versti | vesel, | Za róko je ljubi ljubo prijel, Sprehaja se ž | A |
‒ Za svojem le vsak veseljem hodi, Ti samec | vesel, | ti žalosten bodi, Zakaj? nihčè te vprašal ne | A |
stran 32 . / Škerjanec, čuj! nad tabo poje, | Vesel | v višavo se vertí; Sred tebe íma gnejzdo svoje | A |
sprimi, svitlo te jezéro! Iz serca kličem ti | vesel; | Minulo leto je nektéro, Kar sem slovo od tebe | A |
zelení, v mejici grmiček že brsti. Danes sem pa | vesel, | pa kaj bi ne bil, saj sveti Jurij je pomlad | A |
na polje, in kdor ni prehudo, prehudo bolan, | vesel | je in židane volje. Tam zunaj že cvete pomladni | A |
iztoku Po ravnini se zaspana vije reka; vanjo se | vesel | planinski vir izteka. Rogajo se mu valovi iz | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |