venomer (1.604)

k igri, v kateri verjetnost popolnega poraza	venomer	narašča.To je razmerje med absolutnostjo in	A
Toda ne morem. Nekaj hodi za mano in mi	venomer	pravi: Za koga bi se mučil, Ferjan?Ali za tisto	A
MARTIN Saj tišče. Kozlinka	venomer	pošilja Cilo k nam delat.Jermanco vsaka pot	A
LENČKA Meni se zdiš čuden ti.	Venomer	to večno govorjenje, kaj imamo, kaj bomo še	A
JULIJA O, ne prisegaj mi nikar na luno, ki menja	venomer	podobo svojo, da ti srcé ne bo nestanovitno	A
bega naokoli, se grabi za lase in ušesa in	venomer	ponavlja): Ojej, ojej.Kaj bo sedaj?	A
ne veselé in se tudi ne kesajo, temveč grešé	venomer	dalje, kakor da bi mlatili ali opravljali kakšno	A
trene v trnjev beg iz trena v tren, v trenutni	venomer,	in venomer sprijeta spet in spet sesedata svoj	A
beg iz trena v tren, v trenutni venomer, in	venomer	sprijeta spet in spet sesedata svoj spin sveta	A
majhni gajbici, ki na okencu visi, poje, poje	venomer	črni muren: kri, kri, kri ... »Očka, očka, pa	A
A ko tresejo te vetri? ‒ Se jim klanjam	venomer.	A ko pada nate slana?	A
so prej, veselo ne bleščijo? Saj ptica speva	venomer,	ko nekdaj je, veselo, nebo od zvezdic se blešči	A
tvornice, in se ne zruši; kot da se ziblje in	venomer	smeje, kot da niha hitreje, hitreje ‒ in da	A
belim predpasnikom in tolažila porodnico, ki je	venomer	vpila in se zvijala.Babica, ki je bila iz Kanala	A
njega in mu odbije palico: »Kaj bi se drli	venomer!	Aló k večerji!	A
nanj. Deček pa zbeži po travniku, ozirajoč se	venomer	nazaj, kažoč ji osle in pojoč: Tona	A
doživljajček, ki o njem sanjariš zadnje čase	venomer?	-Greh je, Peter: niti ene solze ti ni porosilo	A
časih kar razposajen. Nima ga miru niti hipec;	venomer	bi pil, govoril, pel.Zmerom mora kdo tičati	A
strica Ivančka. Ta Ivanček je bil zelo zabaven,	venomer	je zvijal cigarete iz dobrega tobaka, se smehljal	A
Zdaj se boš pa še lagal?... Mar si nisi	venomer	strgal arnike v žganje? - Zato mi je	A
dlanjo potegnil po čelu in čez oči. »Zakaj pa	venomer	sprašujete, če je vaše okno zaprto?« je rekel	A
slamnato streho, nad podboj in pod prag ter	venomer	komaj slišno prepeval: »Prišla bo bridka	A
res podobna veliki glavi. Krepko je gazil in	venomer	trdo ponavljal: - In mahnil bom po zveri	A
nezadostna priprava za srečno smrt in kako	venomer	žalijo nebeškega očeta s svojimi mislimi in	A
otepaval makov kruh, ki mu ga je pošiljal stric, in	venomer	pogledoval polno Kati, ki mu je kazala svoje	A
misli in želja, a medtem ko sem molila, sem	venomer	slišala svojo vest:‚Saj ni res, Gospod!	A
iz žepa ruto, si začel otirati obrvi in se še	venomer	z upanjem oziral po stopnicah. »Uh,	A
dotaknil ni. Po prstih je stopical za Zinko,	venomer	šaril z roko po sivem obrazu, kakor bi si brisal	A
smeli, ker se je Modrijan slovenske pesmi bal.	Venomer	jih je rotil, naj nikar s petjem ne vznemirjajo	A
Jezus. »Sicer pa je lahko tudi rekel, saj je	venomer	nekaj momljal. Seveda je rekel.	A
prstih lepo dišeče havanske cigare, vlačijo	venomer	iz žepov v telovnikih težke zlate ure in gledajo	A
na mlahavih, cunjastih prsih; otroke, ki so	venomer	vreščali, hlipali in smrkali;hihitajoče se blodnice	A
noge na nogo, kakor kokoš, vleče prazno pipo in	venomer	pripoveduje s cvilečim glasom in zoprnim smehom	A
- v njem pa sedi žid Abraham Zambon, vlači	venomer	svojo uro iz žepa in sitnari nad šoferjem, naj	A
brezsmiselno. Živeti se več ne izplača; kdo se bo	venomer	pehal za grižljajem vsakdanjega grenkega kruha	A
govorila, zavijala oči in sklepala roke ter	venomer	vzklikala:»Ta naš nesrečni siromak!«	A
. \/ . / Popravila si je šop las, ki ji je	venomer	uhajal izpod obledele rute, ter začela spet	A
puško, gledal ptico, ki je bila nad njim, in	venomer	tiho ponavljal: »Čaplja, ti si prismoda	A
prekladala iz kraja v kraj. Prekladala sem jo in	venomer	trepetala zanjo. Tudi po trikrat na dan sem	A
je ždel v svoji pisarni, navijal gramofon in	venomer	vrtel samo Sibeliusov »Valse triste«.Lirična	A
Pob se je spomnil starega Mohorajtnika, ki je	venomer	mežikal, smrkal in srkaje vlekel sapo vase.	A
iz razdraženega sršenjega gnezda. Vojaki so	venomer	prihajali in odhajali ter z nogami suvali Venčka	A
so delali pri vojaški žičnici. Vojnac se je	venomer	kremžil, kakor bi ga trgalo po glavi, vzdihoval	A
odkar si je kadet s kroglo prevrtal glavo, je	venomer	ponavljala, da je tudi njej tako usojeno.	A
Oh, ti sirotica, ti! ... - je govorila in si	venomer	zavezovala pikčasto črno ruto, ki ji je drsela	A
pobiral njene dolge, bujne rdeče lase, ki so	venomer	drseli z nosil in vztrepetavali v pomladanskem	A
naj se resno drži v njegovi družbi. Saj jih	venomer	klati... Razen če se je unesel.«	A
je bilo nerodno zaradi tega Lahča, ki se je	venomer	smukal okrog bajte. Da bi Božena kaj dala nanj	A
potepuh, ki ga je že med vožnjo dražil, - in se je	venomer	poglabljal v ogrebanje uši ter pri tem opravilu	A
držala v naročju malo Mirico; dobri mož jo je	venomer	ogrinjal s pleteno volneno ruto ter ji tiho	A
prikimala Temnikarica. »Toda kljub temu je ni treba	venomer	rezati!« Matic je skril roko za hrbet	A
Oblazarjevega Rudija in Žuželjčevko, ki si je	venomer	potiskala roke v svojo bakreno rdečo grivo ter	A
mrzlosivi cement, na štiri sive stene, ki so	venomer	režale vanj in ponavljale trd refren:	A
Koraki so odmevali. On pa je	venomer	ponavljal: »... če ne bi ... če ne bi umrla	A
škilastimi očmi. Sedela je v prvi klopi in se	venomer	vrtela kakor klopotec v vetru.Naloge je pisala	A
Klečal sem pred oltarjem, pogled pa mi je	venomer	uhajal k obhajilni mizi, kjer so klečale deklice	A
jo kot deklico z zavezanimi očmi, ki stoji na	venomer	vrtečem se kolesu in muhasto deli dobro in zlo	A
pismonoši in si že spet popravila trak, ki ji je	venomer	lezel z nosa na usta, ker se je pri hoji neverjetno	A
išče Tildičine in Angelčine oči, si lomi roke,	venomer	mrmra, kakor bi rada nekaj rekla, a ne bi vedela	A
je prazna. Lokar jo stisne v roko ženi, ki	venomer	stopica za njim, kakor bi se bala, da ji bo	A
mlatilo fižol, in da ji je pri pomivanju posoda	venomer	uhajala iz rok pa tudi iz sklednika, kar se	A
Znano pa je, da se ob takih primerih vrata	venomer	odpirajo, kakor bi romala procesija iz sobe	A
jedi neumorno plesalo Adamovo jabolko in se je	venomer	ribalo ob rob trdega ovratnika, da je Pečan	A
se je k Ruparju, drobnemu možiclju, ki se je	venomer	cukal za muho, kakor pravijo pri nas tistim	A
tiščal med nogami veliko pletenko vina in se	venomer	drl: »Poženi, strela salamenska, poženi	A
predse, prestavlja svojo leseno nogo ter si	venomer	popravlja čepico s težkim svilenim čopom, ki	A
Čeprav ni niti najrahlejše sapice, rdeči lističi	venomer	kapljajo v Modrijanovo korito in v cestni prah	A
vrtičku kar mrgoli žensk in otrok, ki jih odrasli	venomer	podijo izpod nog, a ki so vendar ponosni, da	A
prag in takoj spet odreveni. Zato ga možakarji	venomer	pošiljajo sem in tja, da bi ga razgibali.	A
posodo, ki je bila pri ognju, da ga je Marjanca	venomer	zmerjala, krcala po umazanih prstih in mu pripovedovala	A
znebila nekaj tako kosmatih, da so jo fantje	venomer	objemali okrog pasu. »Kar naglejte se	A
svoje ležišče, zagrebel obraz v stare cape in	venomer	polglasno ponavljal: »Zdaj sem ga ubil	A
držala v naročju malo Mirico; dobri mož jo je	venomer	ogrinjal s pleteno volneno ruto ter ji tiho	A
takoj spet pade v znojno dremavico. Otroci	venomer	uhajajo materam izpred oči in se zbirajo pri	A
hrbtu. Spet se je zagledal v dež, ki je ta dan	venomer	šival skozi temačni dan pred škofijo.Na mokri	A
in črnih kavranov tam okoli podila in gnala	venomer	strašen vik in krik - dne 28. februarija je	A
se mu približal in dojel ta strah, ki je bil	venomer	prisoten, zbeganost, ki je bila prisotna, groza	A
je znal nastopiti tudi ostreje. V patrulji so	venomer	hodili po štirje skupaj, dvakrat dnevno po štiri	A
stropa s sklonjenima glavama, puški sta se jima	venomer	nekam zatikali, onadva pa sta zmedeno opazovala	A
bolečim, celo nevarnim pikom majhnih žuželk so se	venomer	znova vračali k temu drevesu, dokler nekdo ni	A
na noge - sam se ni vrgel po tleh, »nekateri	venomer	znova pozabljajo na pravila...« »O, ti prasci	A
nimava čudovitih sosedov? Kaj nama Slovenci niso	venomer	pomagali, kadarkoli sva pomoč potrebovala?Kaj	A
pogledom na številčnico minilo vsaj pol ure,	venomer	znova zgroženo spoznaval, da sekundni kazalec	A
da bi jih federalci opazili. Častnik se je	venomer	gibal med njimi, saj je vedel, kaj se godi v	A
nihče ne more argumentirano oporekati, ne zaleže	venomer	in vsepovsod.To je spoznal iz prvih zbadljivk	A
obrambe, da jih preveč zavzeti domačini ne bi	venomer	znova prijavljali kot zelo, zelo sumljive firbce	A
na trenutke kar zadremal, tako da sta morala	venomer	vpiti, vreščati od strahu, da sta ga zbudila	A
župnik, še to, pa še to,« je govorila in polnila	venomer	gospodu kupico in krožnik. Težko se je branil	A
pogovori se kaj pametnega z njim! Saj ni, da bi se	venomer	smejala.« »Oh, veste, mati?	A
videli, kako bom potlej zdrav!« Tako je govoril	venomer	Štefan, kadar je prišel v vas.Tolažili so ga	A
krava v tvoj zelnik; tvoje čebele pa hodijo	venomer	na mojo ajdo!« »Zapodi jih!«	A
ne vem, kaj je padlo dekletu v glavo, ki trdi	venomer,	da te ne more vzeti.Jaz in oče, oba sva si že	A
dogovarjanju s hrabrim Boštjanom ‒ je trdil	venomer,	da je bil napad namenjen njemu.»Cesarjevo delo	A
predolgo. »Kar postopam, kar postopam,« je godla	venomer	in priganjala domov, da je deklico res spravila	A
vseh strani; poslanci so odhajali in dohajali	venomer,	meščanje pa so se zbirali po trgih in pri mestnih	A
nam jo prezvesti stanovi naših ljubih deželá	venomer	napravljajo.Zatorej se kar nič ne čudim, da	A
široko ustopil pred vrata, mahal z rokama in	venomer	ponavljal težko razumljive besede: »Tu not pa	A
za žuželke, kajti on rase vse svoje žive dni	venomer.	« »Tedaj njega ne stišče tista tesna in toga	A
nima pravice, da bi te iztrgal! ‒ je ponavljala	venomer.	Poslušal je njene tožbe, toda pomagati ji ni	A
ga, toda zastonj. ‒ Čutim, da umrem, ‒ mi je	venomer	ponavljal.Odkril mi je skrivnost, da te ljubi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani