nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Morda je imelo njegovo naslajanje ob gnusnem prizoru svoj vzrok kje daleč, v kakšni nerazumljivi kretnji, besedi, v kakšnem spoznanju, ki ga ta trenutek pač nihče ne bi mogel doumeti. Najmanjše možnosti ni bilo, da bi se mu približal in dojel ta strah, ki je bil venomer prisoten, zbeganost, ki je bila prisotna, groza, ki razširja oči in povzroča, da se ozira okrog sebe, kadar je sam, prepuščen zgolj svojemu nerazumljivemu bežanju pred senco iz preteklosti. Slišal sem tedaj, kako se je iz prostora, ki smo ga opazovali, prikradel za naše hrbte, nikoli nismo mogli, otroci, dojeti, kako se je nenadoma znašel za nami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani