nova beseda iz Slovenije
NELA: Natoči vodo, Jula. Jula nataka vodo v | vedro. | Nela gre počasi proti Honzi. Honza z dvignjeno | A |
vojska naravno morala da interveniše. ŽENSKA ( | vedro | ): Naša dežela ...To so gore in reke in morje | A |
Odhaja se z zadnjim sklicevanjem, hodi se urno in | vedro. | Potem ves božji dan sklonjene postave med vrstami | A |
Marjan Kozina, NA SVOJI ZEMLJI ŽENSKA ( | vedro | kakor prej): Naša dežela, to so tudi gozdovi | A |
stotero povrnjen. . / . / stran 21 . / KANTOR: | Vedro | za kozarec.Trčita s kozarcema: Na vaše zdravje | A |
vendar ti je žal, če zapaziš, da mi žalost | vedro | čelo potemnjuje, če zapaziš, da se k drugim | A |
gumbi z nje že odleteli vsi, kakor z zastavo | vedro | z njo pomaham. Pozdravljam se brezsrajčen in | A |
toplo jesensko sonce, nad nama se je bočilo | vedro | nebo v čudoviti sinjini. Oj, tisti naš hrib | A |
murvovo listje noč in dan), glavo ima lahko in | vedro, | sploh se čuti pomlajenega. »Za vse te dobrote | A |
bilo priobčenih že nekaj takih, ki opravičujejo | vedro | gledanje v svet, naj slede zdaj tudi takšne | A |
je odprl na vse strani, zakaj obzorje je bilo | vedro | kakor ribje oko. Sonce se je že močno nagnilo | A |
vzemi in vode prinesi!« In Branko je vzdignil | vedro | in zlil vodo vzdolž pločnikovega roba, da je | A |
prav, da se že zdaj učiš.« Branko je splakoval | vedro. | »Lepo je prodajati maslo, kaj?« | A |
»Ná, mami nesi,« je rekla. Branko je držal | vedro | v levici, da se mu je rama upognila, v desnici | A |
roke?« je hkrati jezno vprašal. »Saj sem pral | vedro! | « je rekel Branko.A Štefan je že molčé vzdignil | A |
blatnika, nunc.« »Blatnik tišči na kolo,« še | vedro | reče ženica, ko se je on nasmehnil. Tedaj se | A |
luknjicah ni zganilo, ampak je blokaš zagrabil | vedro | ledene vode in jo pljusknil na telo, ki je vzdrgetalo | A |
So, Mensch. In še | vedro | z leve.In pljuski so se zlivali po hrbtu in | A |
nad kotanjo nič ne zgane, ampak zagrabi blokaš | vedro | ledene vode in jo pljuskne na telo, ki vzdrgetava | A |
živali ob nenadnem udarcu jermenovega biča. In še | vedro | z leve.»So, Mensch!« in pljuski se zlivajo po | A |
veselja! Všeč mi je bil tudi zato, ker je bil tako | vedro | prijazen. »Koliko skrivnosti!« je vzkliknil | A |
naključje.« »Kakšna pa je, ta vaša Luciana?« je | vedro | vprašal. Vendar ona nikoli niti za šalo ne mara | A |
preko lakta. »Ti si mi pravi odvetnik,« je | vedro | rekel. »Ahaaaa, po tvojem bi morale biti omejene | A |
ter jo prijel za laket. »Pobotajva se,« je | vedro | rekel. »Kdaj sva se skregala?« | A |
pokazala, da sta opazila radovedne poglede, | vedro | sta se pogovarjala, ne da bi se ozrla na desno | A |
prav ta njena dlan, ta njena težaška dlan tako | vedro | razmerje do tega kraja. Tedaj je ona osvobodila | A |
človeku vse všeč!« je rekel. »Kar norčuj se,« je | vedro | rekla. »Se me ne prime.« | A |
potne kapljice na koži. »Naj le pada, zdaj,« je | vedro | rekla.»Jutri pa naj bo lepo!« | A |
Poljubi jo!« »Mislijo, da gre to kar tako,« je | vedro | rekel.In nič ga ni dražilo otroško vzklikanje | A |
»Ob racah!« je vzkliknila. Zatem je | vedro, | a z odtenkom blagohotnega pokroviteljstva dodala | A |
dlani. Nekaj otroško požrešnega, naivnega in | vedro | živalskega je bilo v tistih dveh vrstah zob | A |
predilnice in pa od predorov. »Najin mlin!« je | vedro | rekla. »Hgm,« je prikimal. | A |
pomaranče pa so najbrž prišle od zelo daleč,« je | vedro, | skoraj kakor sam sebi zamišljeno nadaljeval | A |
bolezni, ki bi bila lahko smrtna. Tedaj jo je | vedro | potresel. A ona se ni odzvala njegovemu veselemu | A |
ozračje. Malce nesramne s svojimi dovtipi, je | vedro | pomislil, ampak, kaj si morejo, če pa jim zori | A |
na stran. »Lej, koliko oči te občuduje,« je | vedro | rekel. Prijela ga je pod pazduho in ni hotela | A |
smehljala. »Seveda, jaz ogenj - ti ogenj,« je rekel | vedro, | a vendar z odtenkom dražljivega naglasa. »Ti | A |
zamišljeno rekla. »Zakaj ne bi prišla,« je | vedro | rekel, a za trenutek mu je bilo, kakor da se | A |
kdaj je nekdo vreden njegovega zaupanja,« je | vedro | rekel. »Hočeš reči, da sem bila jaz do zdaj | A |
tedaj od samega brezdelja truden,« je tedaj | vedro | rekla Luciana. Vrnila se je iz vode in stala | A |
boš povedala,« je prepričano rekel. »Bom,« je | vedro | rekla in udarila s temenom ob njegovo stegno | A |
je najbolj zanimiva zgodba,« je prepričano in | vedro | rekel.»Viš, prej sem ti povedal o strojniku | A |
pripovedovati zgodb otrokom,« je potem nalašč | vedro | rekel. »Saj sem vedela, da boš rekel, da sem | A |
bo maščevalo, se nima kaj maščevati!« je spet | vedro | rekel. »Niti nad mamo ne?« | A |
triglavanko na glavo. »Dajmo, fantje!« priganja | vedro, | a odločno. »Pokažem vam, kako smo na Španskem | A |
in Nančiko. »Kje si bil, Boris?« ga Angelca | vedro | vpraša. »Karabinjerji so me gnali v | A |
Treba je močnejših rok.« »In Tildica jih ima!« | vedro | prikima Drejc. »Saj jih imaš tudi ti | A |
klin in prime vile. »No!« reče blagohotno in | vedro. | »Zdaj pa kar stopi, da vse obletiš do večera | A |
vrnila. Vrgla je kozi mrve, odprla kure, vzela | vedro | in krenila k reki.Steza se ji je zdela nenavadno | A |
oddahnila. Nato se je sklonila in potisnila | vedro | v vodo.In že spet ji je zašumelo v glavi. | A |
to minilo. Trohovka je odprla oči in prijela | vedro, | da bi ga dvignila - toda vedro je bilo težko | A |
oči in prijela vedro, da bi ga dvignila - toda | vedro | je bilo težko, kakor ne bi bilo leseno, temveč | A |
spremenil. Pogledala je vrbo, pogledala je | vedro, | ki se je zibalo na vodi, reko, ki je neslišno | A |
je še zdaj vlekla kri in se zlivala spodaj v | vedro. | Koža je bila sredi prerezana in silovito razpotegnjen | A |
visi v lopi pod stropom. Še zmeraj je bilo | vedro | in hladno, da je zmrzal škripala pod kopiti | A |
Johan Ot svojo zavezo zapustil? Se je v to | vedro | in slikovito trgovsko življenje potopil?Je ura | A |
puščavi, Anton? To žalostnosmešno življenje, | vedro | in turobno in čudno življenje capina, potepuha | A |
pri vodnjaku. S krepkimi sunki je potegnil | vedro | iz globine in ga natočil v vrč. - | A |
ne splača sedeti v zaporu. Mar bi jo ulovil v | vedro, | kakor delajo pametni kmetje, pa bi jo že potem | A |
mogel zgrešiti. Gledal jo je, kako je nataknila | vedro | na kavelj in odvezala kolo vodnjaka, sklanjala | A |
sklonila, kako se je potem, ko je potegnila | vedro | ven in pretočila vodo, kako se je vzravnala | A |
hribu navzdol, takrat se je zganila, pobrala | vedro | in ga odnesla v notranjost. Spustil se je | A |
da je gonil kolo nad vrati celice je nastavil | vedro | z umazano vodo, ki je treščilo na glavo, da | A |
vratarnice in sedel na rob dolge klopi, kjer so | vedro | pokašljevali odsluženi muzikanti.Morda bi vseeno | A |
ždenja, svetloba ali glasovi ali pograd ali | vedro | ali karkoli drugega, važno se je bilo ubraniti | A |
vlekel z mene, prevračal posteljo, mi poveznil | vedro | na glavo, svetil mi je v oči in mi pripovedoval | A |
je rekel, da upa tebi, in če bi bil naročil | vedro | vina in celo peko kruha.Ti plačaš lahko, kadar | A |
to izpelješ,« je dejala mati, »imaš pri meni | vedro | črnine na dobrem.« »Rožman, ti si za pričo in | A |
toliko pridelalo, da se je prodajalo na mestu | vedro | po štiriindvajset krajcarjev. Kaj pa bi še bilo | A |
proseči in zahtevni. Hrup, ki ga dela svinjsko | vedro | zjutraj, je druge vrste hrup od tistega zvečer | A |
Vilar si je oddahnil, ko sta stopila zopet pod | vedro | nebo in je zagledal nebeško luč.»Brate, povej | A |
Vilar je dodal še nekaj drobiža. » | Vedro | nebo, a sladka kiša pada,« se je razveselil | A |
s sodom tjakaj poslali štiri može, da kupijo | vedro | pameti ali dve, kakor bo kazala cena.Peljali | A |
kako lep je bil dan zgodnje pomladi! Nebo | vedro | brez oblačka, sinje, ob robu za spoznanje megleno | A |
oči v hladnem valu zelene Soče, hkratu stoji | vedro | in bistro ob Vaši postelji in Vam šepeče na | A |
gleda in jo skrbi. Ko je zvečer zajela sama, je | vedro | podrsnilo že po tleh.»Ob vodo bom v tej suši | A |
tvojih oči! V njih biva moja domovina, v njih je | vedro | nebo Slovenov, v njih seva svobodno sonce naših | A |
v državno blagajno. Justinijanu je bilo lice | vedro, | iz oči mu je sijala radost.Kadar koli je očaran | A |
za roko in se mi sklonjen pričakujoče, skoraj | vedro | zatapljal v obraz; hkrati sem se od doživetja | A |
tako rekoč ves čas? »Nič posebnega ni,« je | vedro | odgovorila.Kuhalnik za espresso kavo je presunljivo | A |
lesenega, namreč podboj pred kletjo, in obenem je | vedro | z groznim treskom udarilo po betonskih tleh | A |
zmečkal v pesti in kepico zabrisal naravnost v | vedro | z umazano vodo, saj je od nekdaj dobro meril | A |
med potjo in doma samo zadovoljno nasmihal in | vedro | opravljal svoje vsakdanje delo.V svoji neizkušenosti | A |
hladnejše, kakor da je teman oblak zasenčil | vedro | nebo, kakor da je njegova sreča manj velika | A |
da je stal ob peči in ni izpregovoril besede. | Vedro | je nebo; ali sveti večerna zarja, ali pa se | A |
pravico do korca, si je prilastil že tudi vrhano | vedro. | Ko izpije to vedro, bi si poželel kadi!“ | A |
prilastil že tudi vrhano vedro. Ko izpije to | vedro, | bi si poželel kadi!“ Debela senca je zacmokala | A |
kamna. Vsa korajža, ki je je bilo nekdaj polno | vedro | v meni, se je razpuhtela, Bog vedi kam. Iz | A |
izlivala nanj; nagibala je noč blagoslovljeno | vedro | in je polnila željna srca. Dolgo že, nikoli | A |
Nikoli nisem maral vzdihovanja in rajši bi prelil | vedro | krvi, nego eno samo solzo.Zdaj pa sem ves podoben | A |
konca enaka zgodba, ki je izlila v moje srce | vedro | grenkobe in ga je zastrupila za zmerom ...Glej | A |
telesu. Kdo drugi bi užival svojega življenja | vedro | jesen vkrogu družine, ob gorkem domačem ognjišču | A |
temen gozdič; in nad zeleno, duhtečo pokrajino | vedro | jutranje nebo.V zraku, na polju, pod nebom čudna | A |
mero in prevrhano ... zdaj pa si videl sam, da to | vedro | več ne drži ... služil sem, doslužil po pravici | A |
Šestdeset let življenja, šestdeset let trpljenja, | vedro | je polno!Gnojil sem to zemljo s krvjo iz svojih | A |
bi trudna, če bi bila pot suha in če bi bilo | vedro | nebo, toda noge so se udirale zmerom globlje | A |
se je v nebo, po vrtu, po cesti; nebo je bilo | vedro, | cesta je bila suha, vlažen in mrzel je bil vzduh | A |
za en kozarec, ki ti je bil utrgan -- polna | vedro; | za eno rožo, ki ti je ovenela, predno je cvetela | A |
vsega in do konca! Kaj ni v meni več nego | vedro | moči, ki bo izlita brez koristi?Kaj ni v tebi | A |
je zasmejal. ”Močno je vino, jaz pa ga nesem | vedro | na svojih starih ramah in prav nič mi ni seglo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |