valovje (57)

Pod nama v svoji silni veličini razpenjeno	valovje	bo šumelo In kar trpelo je, kar hrepenelo v	A
bogatih, smelih mladostnih načrtov in sanj... Silno	valovje	ob vznožju planine kot hudournik v dolino privre	A
želje... . /\ .. stran 58 . \/ Daleč nekje se	valovje	izlije trudno v globoko naročje morja mirno	A
Rešitve njemu le še ni? Kaj mi razkrilo boš,	valovje?	Nadjá srce se in ‒ boji!	A
bregu stojim in v mórje strmim: pod mano srdito	valovje	rohni ob kamnito bregovje; do néba praši se	A
ganem, viharju kljubujem, ostanem! Ko v steno	valovje,	usode vihar ob mé se zaganja; a duh se ponosni	A
stran 74 . / SAMOSTANSKI VRATAR Življenja	valovje	tam zunaj hrumí, tu vlada pa mir in tihota,	A
krvavordeče triglavske rože. Mislim in vidim, da je	valovje	priplavilo mimo mene mladega triglavskega lovca	A
misli mu je zagrnilo in zadušilo razburkano	valovje	strasti.Mračna jeza je napolnila nesrečno srce	A
glavo, da se je zazibalo ob vitkem telesu mehko	valovje	razpletenih las. »Jaz vaš gospod?« je bil strasten	A
ki dajo jim dobra nebesa, da mirno jim teče	valovje	srca,« potem bi se do svetniškega soja ne bili	A
nastala je nepredirna stena, ob katero je butalo	valovje	Slovenov. Svarun se je zmotil, ker je mislil	A
zemljo s čelom v tla. Počasi se je umirjevalo	valovje	v divjih prsih. »Njeno srce je volilo.	A
Družba jih ni videla in ni čutila.	Valovje	sle in strasti je plulo više in više. Ko je	A
dvigali kričači iz zemlje, je naraščalo ljudsko	valovje.	Bili so tisoči med njimi, ki jim ni bilo mar	A
se skrivali po hodnikih. Zunaj je pljuskalo	valovje,	kriki so navduševali tolpo, divji udarci so	A
tolpe, umikajoči se niso mogli bežati, ljudsko	valovje	jih je stisnilo na palatince.Pobesneli ljudje	A
voda je udarila pod krov skozi odprte line,	valovje	se je razburilo in razpenilo, suženj je planil	A
»Boj, boj, boj!« Kakor	valovje	so povzeli vojščaki vzklik in po gozdu je zavrelo	A
Krog poldneva se je že ločilo in razkropilo	valovje	ljudstva.Po zraku je kipelo od bojevitih vzklikov	A
vina, so drli Sloveni in Antje kakor razljuteno	valovje	groznega veletoka.Pred tremi divjimi curki,	A
je videl, da čaka Iztok trenutka, ko se umiri	valovje.	Tedaj izpregovori modrost in pove vojski, pijani	A
neba pripekajoče sonce je osvetljevalo zlato	valovje	z živim bleskom.Nedeljski popoldan je izvabil	A
lep fant, ki ga je bilo življenja neprijazno	valovje	vrglo na prod.In zaljubljen je bil.	A
kadar ziblje poletni veter svetlo pšenično	valovje.	Vsa lepota stvarstva je tudi moja, zrak in voda	A
čez Mrežnico. V veselem zagonu se zavalovi	valovje	čez tiho reko, nikjer ni ovire, ljudstvo beži	A
se postaviti v bran. Herbart gleda, zadnje	valovje	se zaganja na drugi breg, turška vojska se vali	A
Turjaški vboči svoj zid in ga zopet izboči, njegovo	valovje	potiska turške gneče stopnjo za stopnjo v močvirje	A
prenesla na drugi breg. Kogar ni pogoltnilo	valovje,	ga zadene krogla Herbatovih, ki palijo zdaj	A
vojvoda Bakič drži kristjansko praporce. Mogočno	valovje	besni ob nasipe, a šibka obramba se ne upogne	A
ne zdvoji, tudi tretji dan vzdržuje navale, a	valovje	silne vojske golta hrabre, vanje pljuska ogenj	A
utihne hrup, dve vojski si pogledata v lice ... In	valovje	Une se zapeni, v trepetu pljuskne med dva tabora	A
vztrepe . / . / stran 116 . / tajo in se poženo v	valovje.	Lahni konji prožno plavajo, brhki vitezi jim	A
vitezov. Križ zavihra na vodi, goste trume režejo	valovje,	a desni breg udari tem silnejšo salvo. Konji	A
in strelice žvižgajo v kristjane, razpenjeno	valovje	krvavi ...Toda Herbart se zaganja dalje, zdaj	A
kristjanov. Pod njenim obzidjem hrešče oklepi,	valovje	se peni, turška zagozda se jači.Herbart poganja	A
samokres in razbije krvniku glavo ... Glej, novo	valovje	buta v obkoljene, bojna muzika zavrešči glasneje	A
goreči dekletovi očesi! Že ga je pograbilo	valovje	življenja ter ga zasukalo v peneči svoj vrtinec	A
sama proti vodi in zagazila do kolen v hladno	valovje	ter ni čutila ni mraza ni bolečine, dasi ji	A
ležal pisar, in razbito glavo mu je pralo mrzlo	valovje.	Zakopali so ga in njegovo mesto oddali drugemu	A
svojih rojakih Janez Anton grof Capodistrias!	Valovje	življenja ga je vrglo tudi na ljubljanski kongres	A
Mignil je Volkonskemu in odšla sta.	Valovje	se je polegalo; imperator Rusije se je prav	A
‒ Filipu se je pomirilo	valovje	razburjene duše, ko se je spustil po ledu v	A
srdito v skrito zatišje, kjer se za rešilno goro	valovje	pomiri in spremeni v srebrno vršino, kjer niti	A
MEJNIKI 257 STRMOGLAVI PREPADI 271 BREZMEJNO	VALOVJE	282 ODLOMLJENA VEJA 294 POSLEDNJE VESLO Zima	A
zamrzovalo. . / . / stran 282 . / BREZMEJNO	VALOVJE	Sneg, ki ga zavoljo ostrega mraza pozimi ni	A
videl na Ištru. Jelen se je zagledal v brezmejno	valovje	in se zamislil, Nak!Na odprto morje bi se niti	A
mirna voda in majhni valčki, časi tudi večje	valovje	ga nosi ali podi s seboj, plešočega in vrtečega	A
o njivah še sledu ni bilo, pot po grapi je	valovje	raztrgalo in jo spremenilo v strugo. Vsa soseska	A
vzdigovala odeja na prsih, kakor se dviguje jezeru	valovje	pred nevihto. »Kako vam je?« vpraša ga vznemirjen	A
in zlagoma spreminjajoč se v veter, ki kodra	valovje,	boža njuni sprepleteni telesi; se spremeni v	A
sprejemnost ne zajema popolnoma, ker ni naravnan na to	valovje.	Strežnica vklaplja spored.	A
mi več ne pride. / In luna bleda sije jej, /	Valovje	v čolnič bije jej, / In zvezdic svetla čeda	C
domovje prijetno./ Zemlja nato je rodila Morjá	valovje	nemirno,/ vse brez ljubezenske sle.Nato je spočela	C
posadko, namenjeno k svetilniku, izpluli na	valovje	romana, se bomo prepričali, da v njeni zgoščeni	D
manj barvito skalovje, močnejši veter in divje	valovje	so njene značilnosti.V tem mestu je Henrik Pomorščak	D
v tople kraje! Bi bile tiste veternice iz	Valovje	Rebri boljše ta trenutek, ne samo cf cf cf,	G

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani