Tedaj oblekel sem še mlad obleko žalno to, na grobe vzorov, sanj in nad solzé mi zdaj teko.
SAMOSTANSKI VRATAR Življenja valovje tam zunaj hrumí, tu vlada pa mir in tihota, tam zunaj vrvenje, drvenje ljudi, tu notri je sveta samota. Na pragu stojé jaz oziram se v svet, v ozidje se ozko oziram; v celici bivam nad petdeset let ter duri odpiram, zapiram.