usten (181)

Tvoje čelo bo gladko in tvoje ustne žejne mojih	usten.	Moja pekoča kri te vsega omami, vse čare ti poklonim	A
nanosnik, kozja brada, nekoliko pleše, krog	usten	neprestan smehljaj: Klanjam se, milostivi!	A
branil li pravico meč je tvoj, in govor tvojih	usten,	ko naskoke si odbijal z zida, ko rojake svoje	A
. \/ Tako si dejala in dražesten smeh krog	usten	zaigral je, na lici prebežál je in skril se	A
zamaknjen takrat mehko valovanje, poslušal strastnih	usten	zdihovanje... Na tiste grudi, sladki njen profil	A
poleté. . / . / stran 244 . / Od njenih gorkih	usten	od čárobnih očíj željá roj neutešen	A
so utrujene roké, še spomin - njegovih	usten	ustna njena se tiščé ... Noč je legla na	A
trije ... Zdi se mi, da čutim v lica njenih	usten	vroči dih. Moj prijatelj se prikloni,	A
očí njegove nepokojne, koprneče; okrog	usten	- lahna senca, krožil je smehljaj ponosen	A
pajčolane zvit pleše v sobi dim. Šepet iz trudnih	usten	iz ozadja pri šahu, jaz pa se čudim, da še živim	A
Kaj mi pomaga, če opevajo oči, kot bisere in	usten	si kot jagod želijo v zavisti, če rada bi, da	A
slovesen. Strah mu je izginil z obraza, okrog	usten	so se mu spet zarisale stare poteze vaškega	A
pobral. Razgrnil ga je proti luči, in krog	usten	se mu je zarisal žalosten smehljaj, ko je rekel	A
obraz, ki mu mežikajo oči in trzajo kotički	usten,	kakor bi hotela nekaj reči.Gledala?	A
Františku vendarle uspe ponesti skodelico prav do	usten,	ki pohlepno srebajo vročo tekočino, da je mlaskanje	A
ramo, a v hipu, ko se je dotakne, iz njenih	usten	in nosnic zasika kakor iz žrela kače, zmaja	A
tja. Najprej se smeješ, potem pa ti kotički	usten	začnejo hitreje in hitreje in hitreje utripati	A
čutiti komaj zaznavnega stiska mojih tresočih se	usten	na svili tvojega krila.Blazno oboževane, blazno	A
pozabljal moj tleči kelih, kako se je lepilo mojih	usten	talilo pod kletimi, poltenimi, gladnimi usti	A
na smučanju z oblaki sape, ki zmrzuje okrog	usten.	Pred velikansko Matejkovo slikarijo v Krakovu	A
jezno hodil sem in tja, so vztrepetali kotički	usten.	Kamera se mu je prilepila na obraz.	A
« Čutil je, da so mu vztrepetali kotički	usten.	Za hip ga je gledala: ali je sposoben dojeti	A
Vrat. Kotički	usten.	Roke.	A
. / stran 49 . / sklenjenih zob in razprtih	usten,	brez zmečkane kravate in umazanega ovratnika	A
požiralniku, da mu zgaga in gnev silita v kotičke	usten,	ja, ja, saj to mora biti njegov glas.Kliče,	A
sekretu žile rezal. Vili Fink molči, le kotički	usten	mu rahlo trzajo, kot pravemu živčnemu človeku	A
steklo čez oči, steklinasto peno v kotičkih	usten.	Ramiz nič ne vidi.	A
sloju sfere ne. Nič več ni imela stisnjenih	usten,	nič več bledice na obrazu.Smehljala se je, samo	A
je bil pitbul, takoj sem ga ocenil. Kotički	usten	so mu podrhtevali.Zdelo se mi je, da bi rad	A
zato jo imamo. Pitbulu so trznili kotički	usten.	Skozi stisnjene zobe je rekel, da se s predlogom	A
njegovih očeh, še enkrat so mu zadrhteli kotički	usten,	še enkrat se je prestopil, morda je tudi zarenčal	A
in nobena kaplja vina ni zmočila več njegovih	usten.	Ko je pa umrl v vasi ponočni čuvaj, se je on	A
skriti, se mu je še zožil. Okoli stisnjenih	usten	pa so se mu napravile tiste grenke gube, ki	A
Njen obraz od blizu, njene jamice v kotih	usten,	so ga prestavili v mladeniška leta, v tisto	A
Imela je prodirljiv pogled in lep nasmeh okoli	usten,	zaigrala je s svojimi jamicami, vrnila mu je	A
vrhunski dovršenosti, od potrebnih stotin rok in	usten,	polti, nog, trebuhov, jima je skopuško stvarstvo	A
jamice se zastrmi, ki se ji naredijo v kotih	usten	in se porazletijo v dolinicah obraza, in to	A
licu. Bajić je lahno in prosto otepaval; krog	usten	mu je drgetala nevolja, sicer pa se je vedel	A
kliknila Katica ter izrazila užaljenost krog	usten.	Vilar je hotel nekaj odgovoriti, no tisti hip	A
gospodina Franja. Z lokavim smehljajem krog	usten	se je pridružil izletnikom. Vilar je postal	A
si je z njo ustno duplino od lica do lica, od	usten	do grla in si je v njej okopal jezik.Potem jo	A
nespameti zaradi vas in vaših oči in las in	usten	in drugih kosov človeškega trupla. Potem so	A
nezavesten, kakor pol mrtev; okrog debelih	usten	pa se mu je zibal blažen smehljaj ... Toda spal	A
zadovoljno kimala in s ponosnim nasmehom krog	usten	šepetala na uho gospodu Murnu, ki jo je poslušal	A
sršeli naščetinjeni iznad porogljivo napetih	usten.	Zdelo se mi je, kakor da je bil svoje cunje pobral	A
so molela daleč naprej, izza tenkih, izpitih	usten	se je kazalo samo še dvoje črnih zob. Njegov	A
pogledu umirajočih oči -- v smehljaju ljubečih	usten,	-- čul sem ga iz vzdiha izmučenih prs. To	A
Podolgovato, bledo lice, debela viseča spodnja	usten,	dolgi, zakrivljeni nos, otroško izprašujoče	A
bil podoben, poznal sem ga! Prej ni imel takih	usten,	tudi gledal in hodil je drugače in zdi se mi	A
tistim hudobnim nasmehom, ki mu je igral krog	usten	tačas, ko sta delala letni račun. *	A
obraz, sivkasta, zgrbljena lica, debela spodnja	usten,	od katere je kapalo na krožnik in na odejo,	A
in kedaj da se bo zgenila ta debela spodnja	usten	ter izpregovorila naglas.Kajti očitno mi je	A
ugrabljene dediščine; temveč strmela je name z	usten,	teh stisnjenih, pod ostrim zobom zgrizenih,	A
molčala beseda, ki se je bila ustavila na robu	usten.	Pokleknil sem, pristavil uho prav do teh posinelih	A
Pokleknil sem, pristavil uho prav do teh posinelih	usten,	da bi slišal zamolklo trkanje, razločil vsaj	A
povešaj oči in časih pritakni kazalec na spodnjo	usten;	tako se je držal sveti Alojzij Gonzaga in tako	A
stran 108 . / Počasi je kanila s testenih	usten	beseda za besedo, kaplja za kapljo stopljenega	A
najstarejšega, ki je imel že obsenčeno zgorenjo	usten.	Vsaki se je trdo in mirno vstopil pred Lenarta	A
kajti koj mu je rdeča kri zacurljala preko	usten.	Prestrašil sem se, ali prepozno sem se prestrašil	A
curka, ki se je bil prelil iblajtarju preko	usten.	Potožil sem, da me je bil debeli varuh najpoprej	A
krvavo prepletenimi očmi. Smehljaj zateklih	usten	je bil še bolj spolzek, ni bil več pohvala kvante	A
privzdignil visoko okrogle rameni ter izbočil spodnjo	usten.	Tako je stal par trenotkov, nato so se mahoma	A
udarcem, glava se je zravnala, oči so se odprle in	usten	je splahnela pod rumenkaste kocine.Ljudjé, ki	A
prostodušen smehljaj plava krog njegovih polodprtih	usten	in njegove brke so mehke in redke ... Lep fant	A
najneznatnejših nezgod! ... Poljubi izginejo z	usten,	a rane ostanejo ...Moje življenje se ne bo veliko	A
bi zblaznel, če bi si zaželel poljuba od teh	usten.	Izpil bi ji vso kri, vsesal bi se vanje z vso	A
visoko friziranih las je padala senca skoro do	usten...	V tem trenotku bi prišel k nji ter jo objel z	A
ničesar dogodilo. Samó v skrajnih kotih njenih	usten	sta ostali polzakriti dve majhni, skoro nevidni	A
na mizo kozarec, ki ga je bil že vzdignil do	usten.	”Kdo pa je tisti, ki me je pogledal, kakor	A
omahnila, še preden je vzdignila kozarec do	usten.	Bradati cigan je verno poslušal Potnikovo	A
zdravje najpoprej!“ Cigan je nesel kozarec do	usten,	pa je čakal; videl je, da je vino motno.	A
vratú, čez strme klance čeljusti in mimo globeli	usten	naravnost do nosú.Tam je pogledal v črno jamo	A
beli vrat in se je nagnil do tistih kipečih	usten	in do rdečih lic. ”Dolgo sem čakala nate	A
postavil kozarec na mizo in mu je še kapalo od	usten,	se je okrenil nanaglo k Stožeru. ”Pa če si	A
nesrečnici pa se zdi, da še nikoli nisem poljubila	usten,	ki še niso bile oskrunjene.Zdaj bi bila prilika	A
zatisnil je oči, občutil je žarko vročino njenih	usten	na ustnih svojih, na vsem svojem trepetajočem	A
rok in života, pogled oči, smehljaj in resnobo	usten.	Kupil si je novo, nekričečo, spodobno sivo, skoraj	A
in odide s sarkastičnim nasmehom krog bledih	usten	... Odide pa naravnost k Ivanki.	A
od njenih močnih, napetih, skoraj nabreklih	usten	pa je žehtela čudna toplota. Milan ji nikoli	A
je za hip šinil tenek nasmeh preko njegovih	usten.	”Pojdiva!“	A
njene solze, ki si jih je z robcem brisal z	usten	in lic. ”Ta obleka, ta čipkasta, nečimrna	A
s tišjim, globljim glasom. Smehljaj njegovih	usten	je bit nemiren, spolzek in nelep; toda bil je	A
resni obraz, ljubeznipolni smehljaj njenih	usten,	globoki, zamolklo zveneči glas, umerjene kretnje	A
in samovoljno mi je planilo vprašanje preko	usten	- naravnost iz bolečine in sramu, iz poželjenja	A
Kaj bi rad, Lojze?“ se je sklonil sinu prav do	usten.	Ustnice so se zgenile, bele oči so strmele	A
prvega; sočno, cukreno meso se je prijelo tudi	usten	in zôb.Izpljunil sem vse, gladko lupino, cukreno	A
prihajale čisto ponevedoma iz grla preko vročih	usten.	Edina moja misel je bila Ljubljana.	A
strašnega. V vseh očeh je ugasnilo sonce, z	usten	je mahoma izginil smeh, mlada kri je usehla	A
iz spomina tisti zlobni izraz krog stisnjenih	usten,	tisti zaničljivi pogled iz povešenih oči Aninih	A
...“ Okrog	usten	mu je zadrhtel otroško hudomušen izràz ...A v	A
zrcalu na steni je ugledal svoj obraz; krog	usten	se je prikazalo dvoje novih globokih gub. Oblekel	A
kip mučenice. Samo na komaj vidni potezi krog	usten	se je poznala tiha, udušena bolest.Na mizi je	A
njegovih lic in izraz njegovih rdečih, polnih	usten	je bil premehkoten; oči, tihe in sive, so gledale	A
zatekale oči, kako so se nabirale rdeče pene kraj	usten;	to je bilagroza, ki strmi brez besed, brez misli	A
hipu pa, ko mu je že močila gnusna voda spodnjo	usten,	en sam krik, tako ves poln groze, obupa in bridkosti	A
plesalko in na cukreni smehljaj njenih škrlatastih	usten.	Ob trdem koraku, ali ob osorni besedi je podvila	A
tvoje rame - tam je rdeča lisa, ki ni od mojih	usten!	“ Nenadoma se je zgenila, šla je s tistimi	A
vidne gubice in zarezice na čelu, krog oči in	usten;	v belini oči je videl drobne rdeče žilice, spodnja	A
globoko do mize in da je komaj še prinesel čašo do	usten.	”Star si, prijatelj, star!“ se mu je smejal	A
blizu. V lica je bil zagorel, porastel in kraj	usten	že nagubančen; tudi on mi je gledal naravnost	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani