urban (2.373)

Pri izhodu čaka sholar Janez. JANEZ: Škof	Urban	Textor je umrl ... novi ljubljanski škof je	A
Primož TRUBAR kanonik v ljubljanski škofiji	Urban	TEXTOR-KALEC, ljubljanski škof Nikolaj ŠKOFIČ	A
svetnika. Malik je Bakhus, svetnik je svet	Urban.	Ta dva sta čez vino.	A
Škofija. Škof	Urban	Textor-Kalec, Nikolaj Škofič, Janez Varaždin	A
18. Škof	Urban	Textor v svoji delovni sobi.Stoji na stolu pred	A
stran 35 . / za nekaj časa poslovil od vas. Škof	Urban	Textor me pošilja na Dolenjsko, v Šentjernej	A
preiskavo ... Preiskavo bo vodil ljubljanski škof	Urban	Textor. V roke vzame drug zvitek.	A
... Škof	Urban	Textor pa je odredil za Primoža Trubarja pa	A
Škof? CVEKELJ:	Urban	Textor, škof.Aretacije.	A
hojladrija ... . / . / stran 334 . / Sem ′z Ribn′ce	Urban	Sem ′z Ribn′ce Urban, po cejlem svejti znan	A
334 . / Sem ′z Ribn′ce Urban Sem ′z Ribn′ce	Urban,	po cejlem svejti znan; jest brihtne sem glavjé	A
ruobe nej, ne ljati ne dr′gej. De buom jest	Urban	pri vas še bolj poznan, le-tu vam zdej povejm	A
tako, kot bi rekel: ovaduh sem, zalezujem vas,	Urban	Posek je moj izgovor, odkril sem vas in imam	A
- To je vse? je vprašal	Urban	Posek. -	A
v kot na ležišče. Pokaži mu hlev, je rekel	Urban	in dekle je sunkovito skočilo na noge.Pomignila	A
je postreglo z nekakšno toplo čobodro, mrki	Urban	Posek, o katerem so mu pravili, da je važen	A
v spanju. Kot bi hotel nekaj odgovoriti, je	Urban	Posek začel silovito čeljustati.Zagrčal je,	A
crkavanje. Tako glasno je javknila, da bi se	Urban	že zares moral zbuditi in skobacati na noge	A
hušknila v drugi kot in izginila pod cunjami.	Urban	je še nekaj škrtnil in nekaj glasno rekel skozi	A
Zadaj visi velikanska odrta žival.	Urban	Posek ti pošilja pozdrav, reče.Sobote moje,	A
može, ki v vročem pomenku sklanjajo glave,	Urban	Posek, je pomislil.Nekje po svetu hodi za menoj	A
Posek, je pomislil. Nekje po svetu hodi za menoj	Urban	Posek z Jakobom Demšarjem in nekje po svetu	A
svoje ničvredne ideje. Jakob Demšar jo ima in	Urban	Posek. Lampretič jo ima.Adam se z njo potika	A
Ali ga ni popravljal župnik? In	Urban	je kamenje skup vozil, da je končal konja.In	A
Škorec za Škorcem.« »Ali veš ti, kdo je bil	Urban	Škorec?« »Ne, in me tudi ne zanima.«	A
Za domače se ne brigamo, po tujem hlepimo.	Urban	Škorec je bil slovenski pisatelj.« »Kaj vraga	A
ko črni navzgor svoje konkurente. Ali je res	Urban	Škorec vreden, da si nalagaš zanj toliko sitnosti	A
»Tako, tako.« »Ali veste, da je bil	Urban	slovenski pisatelj?« »Že mogoče.	A
Kdo bi si bil torej mislil! In stric	Urban	Škorec, kdo je slutil, da tiči taka slavnost	A
počaka hvale, ki mu teče naproti? »O, ti predrti	Urban,	to si pa dobro napletel.Kako bodo nevoščljivi	A
je nadaljeval Lomast. »Imeniten mož je bil	Urban,	čast domači hiši in nam vsem.« »O, vsem,« je	A
domač človek ni doma nikoli imeniten.« »O,	Urban	Škorec ni bil norec,« je dejal Janko. »Dobro	A
prejšnjih časih so se tudi pošteno tepli. Gospod	Urban	je bil dolg, suh človek.« »Suh in kosmat,« je	A
strica hvaležni nečak. »Špehaste suknje ni nosil	Urban	in pošvedranih čevljev tudi ne. Tako obleko	A
višja od vaše, Škorec, in vendar se je rodil	Urban	Škorec v Hrastju pri vas.« »Tako je, gospod	A
Mi smo vendar župnija, iz naše župnije je bil	Urban,	pri našem krstnem kamnu krščen.« »Naj bo krščen	A
pozvedeti bo treba, katerega dne je bil rojen	Urban	Škorec.« »Okoli binkošti, to vem jaz,« je dejal	A
žena čaka s palico.« »Ali veste, kdo je bil	Urban	Škorec?« je hrulil ponosni stričnik naprej.	A
»Kdo? Stric, ha, ha, ha, stric	Urban.	« »Meša se mu, toliko je pil.«	A
Lenka,« je miril Škorec. »Ali veš, kdo je bil	Urban	Škorec, moj stric Urban?Saj vem, da ne veš.	A
Ali veš, kdo je bil Urban Škorec, moj stric	Urban?	Saj vem, da ne veš.«	A
Mohorja?« »Pojdi no z Družbo sv. Mohorja!	Urban	je pisal imenitnejše stvari; samo jaz ti tega	A
bo bralo, da je bil tukaj rojen imeniten mož	Urban	Škorec.In vsi ljudje bodo hodili gledat našo	A
Lomastov tekmec. . / . / stran 28 . / »Slavni	Urban	Škorec je poklical spet vina na mizo,« je dejal	A
To bi bila neumnost.« »	Urban	je bil pa le v Hrastju doma,« se je zagovarjal	A
enkrat ali dvakrat k meni! Parkrat jih slavni	Urban	Škorec lahko napoji, ker mu bodo peli; jaz jih	A
je rodil tega in tega dne slovenski pisatelj	Urban	Škorec.Dokler slovenski rod hodi po zemlji tod	A
pa tako, da ne bo živa duša vedela, da je bil	Urban	moj stric!Odškodnine ne dobim nobene ‒	A
modroval srditi Škorec domov grede. »Ali je bil	Urban	Škorec Mlačan?O, radi bi ga imeli, radi!«	A
O, radi bi ga imeli, radi!« »Toda	Urban	je naš in ostane naš,« je pritrdil Rjavkar.	A
prisvojiti imenitnega strica, kakor da bi bil	Urban	kak občinski pisatelj.Vsak si ga bo že lastil	A
zdelo, da bi bilo najprijetnejše, če bi slavni	Urban	sploh ne bil živel, potem pa, da bi se vsaj	A
nihče streljal, nihče. Sploh naj me slavni	Urban	Škorec v uho piše, jaz nisem njegov norec.‒	A
To je zmota. Tukaj, pri nas je bil rojen	Urban	Škorec,« se je čudil Škorec. »To meni nič mar	A
/ stran 55 . / Pri nas se je rodil slavni	Urban,	Rjavkarja bodo pa za to častili.Eden seje, drugi	A
hodili, kjer so sedevali, prenočevali, popivali.	Urban	Škorec je gotovo prihajal k Rjavkarjevim v vas	A
čakal in mi pomagal le, če bi bilo treba.« »Sam	Urban	mora s tabo!« je dejala žena in hitela v kovačnico	A
zločin in kako so vsi osupli, da se je kovač	Urban	pokazal takega lopova, ko so ga vendar do zdaj	A
brat vzel pod streho, trdi, da ga ni usekal	Urban,	ampak nekdo drug, najbrž tisti prevzetnik kaporal	A
kaj je danes izpovedal ujeti zločinec, kovač	Urban?	« Zdravnik pa je bil v zadregi, kajti ravno zadnji	A
kazen. . / . / stran 203 . / Umrl je moj	Urban,	a ne za svojega očeta, marveč za mojega sina	A
« »Hujše reči so kot smrt, gospod	Urban.	« »Povej vendar!«	A
kajžar Janez Katrink. »Dober večer, gospod	Urban!	Ali jih vidite?	A
jaz pa na klop ‒ ali ni modro tako, gospod	Urban?	« »E, Janez, ti si zvit huncvet!Prav imaš!« sem	A
enooki in tenkosluhi, Peter jecljavi iz Ljubinja,	Urban	niz Most, ki je kihnil med mašo, upihnil vse	A
zahvalo prepeval dan za dnem: »Sem Ribničan	Urban,	po celem svetu znan...« Med nama je obstajal	A
bil tobak prepovedan s posebnim odlokom, papež	Urban	VII. pa je kadilce tudi izobčil iz svojega občestva	A
Štonglajtar ‒ Falot »Hoj, štonglajtar! Hoj,	Urban!	Počakaj no!Štonglajtar, lej ga no!«	A
nizkih hišicah okrog sebe. »Hoj, štonglajtar!	Urban!	Vraga, saj nisi gluh!« je kričal Martin Topolščak	A
Hudimana!« »O	Urban,	ne bodi no tak!« je odgovoril Topolščak ponižno	A
/ stran 29 . / brdih v Poljanski dolini. A	Urban	Pintar, dasi rojen v leseni Mrakovi koči na	A
vpije nad mano po cestah!« »Oj, kaj boš visok,	Urban,	« je tarnal oni, »kaj boš visok! Navsezadnje	A
mislimo. V Piškotovo gostilno je torej krenil	Urban	Pintar, ker se je sramoval govoriti sredi ulice	A
konjski hlapci in drugi taki ljudje, na katere je	Urban	nekako tako navzdol gledal, kakor bi lahko,	A
Ti že ukažem kaj prinesti!« je izpregovoril	Urban,	stopivši v sobo.Martin Topolščak se je usedel	A
lezle po svetlem licu. »Ne zamerite, gospod	Urban!	« je hitela, »ne zamerite! Mast sem imela pri	A
mogla takoj odstaviti! Kaj pa ukažete, gospod	Urban?	So klobasice, krvave in riževe!	A
telečji hlebček, rumenkasto zapečen, gospod	Urban?	Pred kosilom je dobro kaj založiti, čemu nam	A
in kozarci. »Poliček bržanke, kajne, gospod	Urban?	« »Prinesi je!« ‒ gospod Urban je namreč vsako	A
kajne, gospod Urban?« »Prinesi je!« ‒ gospod	Urban	je namreč vsako oštirko tikal, če je pri njej	A
tičal za vrati. »Ali češ kaj piti?« vpraša	Urban.	»Zjutraj ne!«	A
Kaj vendar češ od mene?« »Vidiš,	Urban,	« je pričel oni strahopetno, »težavno mi je živeti	A
prišel jaz na svet.’ Pa sem dejal, morda ga	Urban	vzame, da ga izuči, da postane voznik, da postane	A
štonglajtar, če mu da Bog srečo in zdravje!«	Urban	je pri tem bobnal z debelimi prsti po mizi,	A
odurnega svojega gosta poliček rumene bržanke.	Urban,	ki nasproti svojemu rojaku ni hotel kazati svoje	A
se mora takoj vrniti! Takoj bo tukaj, gospod	Urban!	« »Rečem ti, Marjeta,« se je zadrl Urban, »da	A
gospod Urban!« »Rečem ti, Marjeta,« se je zadrl	Urban,	»da naj takoj pride.Vendar se spodobi, da mi	A
vratih je iznova pričel: »Kaj praviš k temu,	Urban?	Pomagano bi mi bilo, če fanta vzameš.	A
Saj sva vendar krave skupaj pasla. Hej,	Urban,	kaj praviš ti k temu?« »Počakaj, zdaj bom jedel	A
nas!« »Pa tudi plačajo, kar snedo?« se oglasi	Urban	s svojega sedeža, mašeč v se velike kose telečjega	A
trivogelnike na črno mizo, pri kateri je sedel gospod	Urban.	Eden teh klobukov je priletel toli blizu, da	A
bila skoraj zvrnila. Kot rak je postal rdeč naš	Urban:	»Alo, kaj pa misliš, laška griža?«In klobuk	A
potegnil k sebi leseni krožnik, na katerem je imel	Urban	ostanke svojega hlebčka.Dolgi svoj nos je skoraj	A
iz ravnotežja. Kot vsak bahač je bil kričeči	Urban	pravzaprav bojazljivec.Rad se je pretepaval	A
obrazu, mu trgali obleko, ga tepli in suvali.	Urban	se ni branil, samo drl se je, kakor se dere	A
le mirno pijte!« Vtem se je dvignil tepeni	Urban,	opraskan po obrazu in razmršen v laseh.Tudi	A
Tudi ob obupnem položaju, v katerem se je	Urban	nahajal, je imel zavest, da mora biti pokrit	A
In čuda!	Urban	Pintar je ponižno snel klobuček z boleče glave	A
»Kako se pišeš?« vpraša Raznožnik osorno.	Urban	je povedal svoje ime in svoj stan.Policaj je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani