tiše (220)

tovarišici major Irmi, da niste sprejeli ...	tiše	Ali naj rečem, da pošiljka ne ustreza?	A
126 . / Ženske še nekaj govoričijo, vendar	tiše	in se razhajajo. Trubar zapre okno in se nasloni	A
nekaj svetega . . . tudi Chopin . . . DOKTOR (	tiše	Emeriku): Samo dva komada, takole za šalo,	A
enkrat prepričati, skloni se k njej, govori	tiše,	ozira se okrog sebe, zarotniško, res že nekoliko	A
SIMON (sprva izbruhne, potem govori zmeraj	tiše)	: Zunaj je zunaj je zunaj.Notri je notri, je	A
razgrajat tam zgoraj? Tipkaj ti svoje fusnote malo	tiše.	Pisalni stroj utihne.	A
tukaj delava. FELICITA: Le delajta, a malo	tiše.	Kajti, ko vi delate, mi premišljujemo.	A
roparju svoje sreče. STOPAR Gospod Kotnik,	tiše,	tiše!Ljudje poslušajo.	A
svoje sreče. STOPAR Gospod Kotnik, tiše,	tiše!	Ljudje poslušajo.	A
Matija je bil pogosto v tujini. (	Tiše,	sama zase): Da ne bi zdaj začela o tem, kaj	A
dvomeče:) Bi ona še vedno rada tam živela? ON (	tiše	): Sanja o vodi. ANDREJ (nepričakovano skoči	A
(Tiho): Lahko noč. ON (še	tiše	): Lahko noč. Končni šumi: vstajanje s kavča	A
Kjé si, Sole? ‒ Tiho, vedno	tiše	Okrog njega.Le priroda diše.	A
Večer I. Vedno	tiše	in tiše zvonci s planin se glase; somrak ovija	A
Večer I. Vedno tiše in	tiše	zvonci s planin se glase; somrak ovija hiše	A
vzdiše, jaz mislim, mislim, v gozd grem tiho,	tiše...	»Pozdravljen!	A
Vzleta ptica vedno više, svira starec vedno	tiše,	tišje starčevo je petje, tišje to, kar starec	A
Vedno više, bi više srce brez utehe ‒ vedno	tiše	je, tiše kot polja in lehe. Bor Da bi toplo	A
više, bi više srce brez utehe ‒ vedno tiše je,	tiše	kot polja in lehe. Bor Da bi toplo bilo, zraven	A
ljubko, kakó mi ob mizi pripravlja kavo.« In še	tiše:	»Prelepo je bilo.Zmeraj sem vedel, da je prelepo	A
delo,« je rekel. »Hvala za maslo,« je rekel	tiše,	čeprav so bili Švicarji glasni in ju nihče ni	A
je vsa vas poznala njegove grehe. ‘Jernej,	tiše,	tiše!’ ga je miril župnik iz spovednice. Temnikar	A
vsa vas poznala njegove grehe. ‘Jernej, tiše,	tiše!	’ ga je miril župnik iz spovednice. Temnikar	A
čeprav niste bili na Banjški planoti! - je dodal	tiše	in me ošvrknil s pogledom, ki ga nisem razumel	A
poskočno, zraven pa je brez prestanka pel, zdaj	tiše,	zdaj glasneje: »El general Cadorna	A
/118 . / . / deda, mu hudobno pomežiknil in	tiše	dodal:- Cesar svinja ...	A
Samo če se vrne,« je rekla	tiše	in se vprašujoče ozrla v teto in strica.	A
in veselo. Nato se pomakne bliže ter nekoliko	tiše	in v zadregi doda:»Misliš ... da Drejc ne bi šel	A
« počasi odgovori očka Orel in po premolku	tiše	doda: »Govoril bi z njim, pa se mi izmika.«	A
Bolj mehka ...« nadaljuje Drejc še topleje in	tiše,	»bolj tiha ...« »Bolj tiha ...« zamišljeno	A
tistih besedi, ki sem jih pravkar bleknil?« je	tiše	dejal Izidor, ker ga je začela peči vest.»Tebi	A
galjotski smrad, ta ju bo izvohal. Spodaj pa je bilo	tiše	in tiše. Čez nekaj dni je bilo slišati s trga	A
ta ju bo izvohal. Spodaj pa je bilo tiše in	tiše.	Čez nekaj dni je bilo slišati s trga na vrhu	A
je še zmeraj tolklo v prsih, a tudi to zmeraj	tiše.	V prostoru je bila le še tišina, le še tiha srebrna	A
glasno zasmejala. Hotel je reči, naj se smeje	tiše,	slišali jo bodo.Česa se boji?	A
Če se morda hoče seznaniti. Naj govori	tiše,	je rekla, ker Peter piše.Morda se mu je samo	A
smrdeti po prejšnjem moškem, je potem nekoliko	tiše	dodal in zvrnil kozarec smrdljivega žganja,	A
prepozno. »Bodite pametni, Keber,« je rekel	tiše	in popolnoma prijazno.»Zdaj mi diktiramo stvari	A
Prekleta vojska! »Ja,« je odvrnil še	tiše	kot prej in razmišljal, ali naj ji pove, kako	A
je mati. »Halo, mami?« je tiho izdavil in še	tiše	dodal: »Zdaj gre zares!«	A
norčavo, »kaj nimaš dovolj?« »Mar imam?« je še	tiše	vprašal.Kirurg je smeje odkimaval z glavo in	A
ampak šale so si vseeno pripovedovali malo	tiše.	Kdo pa bi jih lahko zaustavil?	A
Kako glasno je bilo in kar nič enakomerno, zdaj	tiše,	zdaj glasneje in včasih je zastokalo in zastajalo	A
čeprav je bil velik muzikaš, je pravil starec	tiše	‒ tako tiho, da ga je bilo komaj slišati. Bil	A
nato pomenljivo pomolčala in je govorila še	tiše:	meni se je že ob njegovem rojstvu nekaj zazdelo	A
pristavila gospa. Bajić, mahnivši z roko, pa še	tiše:	»Ženska pamet, larifari! Njegovi dolgovi pojdejo	A
molil častitljivi del rožnega venca, ostali smo	tiše	ali glasneje prilagali.Vahulja ni ni ganila	A
ga je opozorila gospodična. »Spodim jo!« je	tiše	ponovil. Zmajala je z glavo.	A
prekinil moje smele besede ... Nadaljeval je	tiše:	»Poslušaj!Sklical sem prvo odborovo sejo.	A
treba vedno letati!« Ko je Slavica izginila, je	tiše	nadaljeval: »Gospoda, koliko nas je?Deset!	A
so vzdihnile vse hkrati. Potovka je začela	tiše:	»Ni jih!Molite za njihove duše.	A
črepinje razbite porcelanke so škripale čezdalje	tiše.	Ko je Francka zaklenila izbo, je legla ob prižgani	A
/ stran 156 . / »Franca,« je ponovil Matic	tiše.	»Lepo te prosim, nikar me ne draži.	A
Radovan je obležal na obrazu in pogrkaval vedno	tiše,	doklèr ni umolknil in so se mu stresala samo	A
ali ni s kovčkom že preblizu, in izpregovoril	tiše	- »ona pa kravarica.«Ob tem je položil prst	A
Dvakrat je prišla ona tiho v sobo in se še	tiše	vrnila iz nje. Ko je prišla tretjič	A
nje. »Nekaj sam, nekaj drugi,« je ponovil in	tiše	kakor prej nadaljeval: »Ne boš hodil proč!Jaz	A
branil, češ da je prevroče. ‘ Kaj še,’ mu je	tiše	rekel Resnik, ‘se boš vsaj enkrat pošteno najedel	A
naprej mirno in preudarno, čeprav za spoznanje	tiše	kakor prej.In če je v njegovem glasu kdaj nehote	A
rekel ob svojem prihodu in nato dodal nekoliko	tiše,	oprezujoč okrog sebe: »Dolgo tako ne bo.	A
njemu. ”Gospod pisatelj,“ je izpregovoril	tiše,	skrivnostno, ”snov bi imel za vas ...“ Presunilo	A
zmerom, polagoma so se mirili valovi in so peli	tiše.	Nato je zazvonil Tone z malim zvonom in sredi	A
jaz ne bi ubil človeka!“ Zares je govoril	tiše,	skoraj šepetaje; gledal je na mizo in nič krvi	A
sliši jih; skriti so, molče v samoti in ugasnejo	tiše	nego plamen sveče.Tako mirno je njih trpljenje	A
lehko pesnik, ne da bi delal verze?“ je govoril	tiše,	z mirnejšim glasom.”Vsi tisti so bili pesniki	A
hlače. ”Nemški zna!“ je izpregovoril župan	tiše	in je pokimal.Nato se je okrenil počasi in stol	A
pri kraju pridiga?“ Župnik je izpregovoril	tiše.	”Pojdite v božjem imenu in storite, kakor	A
Ozrla se je nanj. ”Molči!“ je ponovil	tiše,	izza stisnjenih zob. ”Že spet plešeta!“ se	A
je bil njegov obraz mirnejši in govoril je	tiše.	”Sedite!	A
“ Mati je molčala in Francka je nadaljevala	tiše,	počasi, gledala je predse na tla.”Še za kruh	A
nekaj časa s prosečim glasom in dostavila je še	tiše:	”Mati ... posodite mi en goldinar ...“V tistem hipu	A
ponoči vidi!“ je pomislila Metka in je stopala še	tiše,	svečo pa je držala nizko, skoro pri tleh, zato	A
da se je nenadoma domislil, je izpregovoril	tiše	in z zelo resnim obrazom. ”Ampak vrni se	A
hiši ni vse po pravici!“ je govorila kuharica	tiše,	skoro šepetaje.”Zakaj je prišel naravnost v	A
bila rada govorila z vami,“ je dostavil Nikolaj	tiše	in mukoma, ne da bi se ozrl Dionizu v oči.Nató	A
je strmel. ”Obesil se je!“ sem izpregovoril	tiše	in sem povesil glavo. Župnik pa se je takoj	A
Molčala sta. ”Tako lepa je noč,“ je izpregovoril	tiše,	”in zvezde sijejo.Bojim se, da bo moje srce	A
namršil obrvi. Stopil je tik predenj in je govoril	tiše.	”Le to sem ti hotel reči ... potrpi!	A
ustnice. Pavel pa je govoril bolj počasi in	tiše,	kakor da bi se razgovarjal sam s seboj. ”Seveda	A
nos moj.« »Moj nos je moj!« je ponovila nekaj	tiše	vračaje se v kuhinjo, kjer je našla Anico, ki	A
Pa ne de nič, pri prešiču ni zavrženo.« In	tiše	je dostavila: »Samo ona ne sme videti, strašno	A
treba. Saj niti zaslužim ne!« je pristavil	tiše.	»Ljubim te, in ti govoriš tako!« je	A
je, kakor otroci, kadar jih je strah, in še	tiše	je dostavil: »In nevesta si bila ti	A
grozno donelo po sobi, sprva silno, potem vse	tiše	in tiše; za malo trenutkov zopet ona grozna	A
donelo po sobi, sprva silno, potem vse tiše in	tiše;	za malo trenutkov zopet ona grozna beseda:	A
stariši v Zalogu?« »Niso!« in pripomnila še	tiše:	»Nimam več starišev!«	A
»In tudi jaz voščim tebi prvemu!« je dejala	tiše.	»In komu potem?« je vprašal in pognal	A
opažala Marjanica, da govore na Peči vsi nekam	tiše.	Da bi slišala na desno uho kaj slabše, Marjanica	A
čebelah pa gonijo oni golobradci?« je vprašal	tiše	Mohor. »Nič ne vem,« je rekla, a rahlo zardela	A
Nisem se nadejal, da bo šel tako goreče z nami.«	Tiše	je pristavil.»Šime Golja noče govoriti, pa so	A
Bogom in gospodo, da je sam zadušil Tonina. »	Tiše,	tiše,« je miril Lapajne in strahoma pogledoval	A
in gospodo, da je sam zadušil Tonina. »Tiše,	tiše,	« je miril Lapajne in strahoma pogledoval na	A
Pokimal je in vstal. »Ne križaj se tako,« ga je	tiše	karala, »saj vendar nisi otrok, da ne bi vedel	A
Bežimo dalje!« je gospod Ambrož rekel nekaj	tiše	in mirneje.»Če nas spazijo, jim ne uidemo več	A
tem je pokazal na Trtnika, ki se je pri vratih	tiše	pogovarjal s Tilko in gledal čeden rubinast	A
Ogrin ga je pogledal, znova prižgal pipo in	tiše	rekel: »Vprašam vas, ali je treba preiskave	A
dobljeno nalogo.« Nato mu je ponudil neki papir in	tiše	dodal: »Tu imaš pooblastilo, da ti bodo rajši	A
je šel kmalu spat. Začeli so se pogovarjati	tiše.	Proti polnoči so vsi štirje imeli solzne oči	A
pogovarjala Nace in Miha, zdaj glasneje zdaj	tiše.	Miha je prigovarjal, da bi čimprej šla v stari	A
mile vedno više ‒ in drhtijo strune tiho, vedno	tiše	... Lahno starcu lok drsi po vijolini; v srcu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani