nova beseda iz Slovenije

strmini (785)


votlin, in vsaka kretnja bo preštevljana. V      strmini      tega Leta bom pozabljan, četudi moja pesem je  A
navkreber, ko da se bo zdaj zdaj prekucnil dol po      strmini.     Hiša nasproti pa ima obokane balkone in na koncu  A
Asfalt se je jekleno svetlikal. Ob      strmini,      po kateri pleza openski tramvaj, se vzdiguje  A
luki. O, niti zavidati si ne drznem Riku, samo      strmini,      samo občudujem prikazen iz neznanega sveta.  A
nad cesto pa se je skoraj navpično po skalnati      strmini      vzpenjala debela cev, ki je prinašala divjo  A
takoj umaknila in se spustila brez zavor po      strmini      skozi mesečino navzdol proti tovarni in proti  A
in razigrani. Čonhova kmetija je bila v taki      strmini,      da si je Čonhova žena Jera vsako leto zlomila  A
Kolovoz je bil slab. Žef se je obupano oziral po      strmini      in po visokih gorah.Zdele so se mu tako strme  A
hlevom. Kadetka je s takim zaletom pridrvela po      strmini,      da sem jo z obema rokama komaj ujel.Bila je  A
razširila roke in se bliskovito spustila po      strmini      nizdol. Teta je planila kvišku in jeknila  A
travnik na ravnem, bajtarju pa peščeni laz v      strmini      visi!« zagodrnja Zavoglar.»Tako!  A
šel po stezah med poljem. Ko se je vzpenjal po      strmini      na Polog se je dvigala pomladanska megla, trava  A
vsak dan hodila mimo: Matic se ni skotalil po      strmini      in ni utonil v luži, pa tudi nobena bolezen  A
strmem lazu, se po zadnji plati zapeljala po      strmini,      oplazila med potjo kake tri grme in šele potem  A
kajti Jera je skočila iz bajte in se zakadila po      strmini,      kakor bi kaj ukradla.Pazi jo je glasno opomnil  A
se v hrib, zaženem se gor, in vzpel se je po      strmini      s svojimi dolgimi nogami, dolge noge imam, zlahka  A
zdaj se z mirnimi, okroglimi koraki spušča po      strmini;      noge, napete tetive, zaslutijo vsako nevarnost  A
potegnil med ramena in čutil, kako se kotali po      strmini.     Bil je rešen, za bregom.   A
nevarnost, da spodrsne noga in se človek potem na      strmini      težko ujame; zato si tudi marsikdo natakne dereze  A
predstavljala tako živo, kakor da bi stal sam na      strmini.     Zdaj zdaj mu je spodletela noga, in drčal je  A
se je že ponesrečil, ker mu je spodrsnilo na      strmini,      koga je ubila v grapi skala, ki se je utrgala  A
Nudil se je pretresljiv prizor. Po      strmini      se je valjal s ceste proti prepadu neki vojak  A
zadel z nogo ob kamen, padel, se zvalil po      strmini      v prepad in tam je našel ‒ smrt. Morda je bilo  A
kidanje kadeče se žonte iz žganjarskega kotla po      strmini,      ki izžre čudno drago v sneg, v maločem se razlikujočo  A
videl, za veličastno pesem žalostinko. Na neki      strmini      je bila padla, bogve kdaj, močna hoja, razrahljana  A
odpravila. Hudournik ji je nesel nahrbtnik, jo po      strmini      opiral, ji kazal, kam naj stopi, in ji ves čas  A
profesor Cerk. Zato ljudje sedaj pravijo tej      strmini      Cerkov plaz.Črno ruševje ju je z rosnimi vejicami  A
očetom v te Delče ‒ tako so rekli tej razdeljeni      strmini.     Oče je začel trebiti na kopastem vrhu.  A
sem šel na Begunjščico, in sicer po brezpotni      strmini      z Zelenice.Z vrha Begunjščice sem se vračal  A
iztikal po lovišču, sem naletel na jazbino. V      strmini      v Vedriščih je bilo.Sledovi so bili čisto novi  A
črepinjo. Zvil se je v klobčič, se zakotalil po      strmini      in utonil v ruševju. Lovec Kolumbež je zijal  A
krenila kvišku. Korakoma sva se dvigala po      strmini.     Včasih so zahreščali žeblji na sklizki poti.  A
zopet dvignil ter pogledal kvišku in iskal po      strmini.     Molk.   A
rekel Jožek, popustil svoje koze in planil po      strmini      navzdol proti koči.Vso pot je klical: »Na pomoč  A
zdiš.« Jošt je odgovoril: »Sam si te poti po      strmini      do koče ne upam zmagati.Nič nisem polomljen  A
trudne in zdelane ob telesu, ki se je nagnilo v      strmini      daleč naprej.Res je bil siv, v rodovini je bilo  A
bom!« Samo ta edina misel je šla z njim po      strmini      proti domu.In ko je prišel do laza, kjer je  A
se zakotalil v dolino. Tonili so neslišno po      strmini      in kmalu dospeli do mladega, gostega lesa.Od  A
zaprhal in v divjem skoku planil naravnost po      strmini.     Ljubinica se je prestrašila in vzkliknila: »Morana  A
»Brž na konje!« Spustili so se vsi po      strmini      proti hlevu.Tam jih je čakalo petnajst vrlih  A
Zbogom!« Sanke so sfrčale po      strmini,      za njimi je vihral Minkin šal kakor zastava  A
Gledam, prisluškujem. Nikjer belega ograbka na      strmini,      nikjer zvonca.Vse ovce so se porazgubile.   A
Ponje! Zletel sem po      strmini      ‒ brez pota, brez steze, s klobukom v roki,  A
se odtrga v sončnem vrhu gore, se zatoči po      strmini,      grmi skokoma proti prepadu, se razbija v kose  A
plezale so počasi, korak za korakom po gladki      strmini;      poizkusila je časih, da bi si pomagala s krili  A
je spodneslo noge in začela se je kotaliti po      strmini      navzdol.Krog in krog nje pa se je nabirala snežna  A
ki sta se v ranem jutru trudila po zapuščeni      strmini.     Dospevšima na malo ravan, prikazal se je zopet  A
in prav pred tabo čepi Sveti Vrban na svoji      strmini      ter straži dolgočasni Todraš, kjer vam živi  A
prepustil bratu in Hartviku, sam pa se je po      strmini      zadrevil na grad, kmalu za njim pa še Ditrik  A
Hitro je poiskal sulico in lok in stekel po      strmini      navzdol proti jezeru.Mudilo se mu je lovit postrvi  A
že preskočile vodo in bežale tokraj slapa po      strmini      navkreber v goščave zgoraj.Izmed kozorogov se  A
so si spet oprtili bremena in se spustili po      strmini      navzdol, k brezmejnemu morju. Tri dni se je  A
zadnjega odšli.« Srnjak se je spustil po zaraščeni      strmini      navzdol.Neslišno se je priplazil k zidu in prisluhni  A
morju v dolgo kačo, ki je utrujena lezla po      strmini      navzgor.Njena glava je bil Grabljivi Rak.   A
Ostrorogovci šele v večernem hladu odšli po      strmini      navzgor in z vrha zgoraj zadnji dan gledali  A
že je ni bilo več. Tomaž je peljal konja po      strmini      v dolino: »Pa naj bi bila ona odnehala, če je  A
zagnal koze v skale in v skokih pridrevil po      strmini      k Marku, ki je slonel nad odprto knjigo in pisal  A
Nikar! Če se orel vrne, ti bo v      strmini      prav gotovo odnesel jagnje in v zmedi se ti  A
prevrneš.« Marko je odšel naravnost po travnati      strmini.     Dasi je imel cokle podkovane s sekanci, mu je  A
zavil s steze v vlak in se spustil naravnost po      strmini.     Zakričal bi, tako ga je zabolelo, kadar je stopil  A
preko njega so drli v dolino kakor plaz, ki v      strmini      pred sabo lomi vse, in pes se je moral prihuliti  A
ostro nabrušeno robevnico in oprezno stopal po      strmini      navzdol pogledat, če ni skobec medveda zadušil  A
kaka bukev kazala debelejše veje nego na domači      strmini,      pa Marko ni pazil na to. Kmalu sta bila na vrhu  A
vprašanja. Spustil sem se po kratki travnati      strmini      z vrha Senožeti v dolino.Osem bo ura namesto  A
kjer so bile v tako zvanih Starih Štengah v      strmini      pod navpičnimi skalami in visoko nad čermi Save  A
da sem ga pred hišo zavihtel in telebnil po      strmini.     Prisluhnil sem, pa nisem čul stoka.   A
Odkar ga je tako neznansko pretepel in vrgel po      strmini,      je bil zelo previden, kadar je hodil za Marijanico  A
namignil Marijanici. »Kdo se bo drsal po tisti      strmini!     Po tejle poti človek vsaj ve, kam stopi!« mu  A
vidi bliskajoči se bajonet, ki se je bližal      strmini.      »Zdaj, zdaj me prebode,« ga je zazeblo.   A
roko Milko, ki je glasno ihtela, in bežala po      strmini      kot preplašena zver. Prav ta čas se je res zbirala  A
doli v prepadu, od koder vodi pot navzgor po      strmini.     « Zala in Almira sta šli na rob.   A
Naposled se opogumi. Polagoma zleze po      strmini      navzdol v prepad. Tu so stokali ranjeni  A
dremajoči stražnik opazil, in se splazila po      strmini      dol v globočino. Ravno v tem času pa  A
oborožen kot stražnik. Polagoma sta splezala po      strmini      v globok prepad in se napotila proti Gradišču  A
In šla je. Oprezno se je splazila po      strmini      v globino ter sledila v temni noči svojima znancema  A
oglasil prvi zvon, sta zdrknila dimnikar in sod po      strmini      navzdol in iz daljave se je slišalo čez nekaj  A
prijel za levico ‒ pa so šli spet navkreber po      strmini.     Steza je hipoma prenehala in morali so se plaziti  A
Toda obstal ni. Valil se je po      strmini      navzdol kakor kos lesa; zdaj so bile noge odspredaj  A
kakor da bi se trgalo kamenje in bi se valilo po      strmini.     In ni minilo deset trenutkov, pa se je že prikazal  A
rokami. Samo namrdnil se je, pa jo je pocedil po      strmini.     Skrbela ga je njegova nesrečna obleka in bil  A
dvignila in se pričela plaziti po vseh štirih po      strmini.      Vso pot je vzdihovala in klicala mamico.   A
skalo in glasno šumela. Splazila sta se nato po      strmini      navzgor in obstala tam gori vsa zasopla. Jerica  A
prestrašilo. Naglo se je dvignila in stekla po      strmini.     O, prej, ko sta šla z divjim lovcem navzdol,  A
ustavila se ni. Napela je zadnje moči in stekla po      strmini.     Prišla je v goščavo in nič več ni videla sonca  A
in šel nazaj na senožet. Splazil se je po      strmini      in sedel visoko tam gori na porobju na zeleni  A
od samega veselja ves iz sebe. Zdrvel je po      strmini,      naravnost v šupo je tekel.‒ »Tinka, oj, Tinkara  A
ne več tako hudo. Počasi je šla za Kekcem po      strmini.     Čim bolj je hodila, tem manjša je bila bolečina  A
Pa da sem pozabil!« Kekec se je zaprašil po      strmini.     Čez nekaj trenutkov se je vrnil s kruhom in svinjino  A
svojih skrbeh in kakor veter se je spustil po      strmini.     Tam doli pod visoko, debelo bukvijo je našel  A
oklenila okrog vrata, in tako jo je nesel po      strmini      navzdol. Seveda je šlo počasi, ker je moral  A
komaj razločevala in je zavila navkreber po      strmini.     A Kekca to ni vznemirilo niti najmanj.   A
Beži, Kekec!« Možiček se je strkljal naglo po      strmini      navzdol in je izginil hipoma tam doli v jarku  A
navezane in Bedanec jih je vlekel za sabo po      strmini.      Kekec se je prijel za glavo, ko jih je zagledal  A
vleče divji mož tako hudobno in brezobzirno po      strmini,      in sram ga je bilo.Zato pa se je jezil vedno  A
zgrudil na tla. Na pol je nesel Bedanec Kekca po      strmini      in skozi grmovje; do same koče ga je privedel  A
pograbil Kekca za roko in ga je vlekel za sabo po      strmini.     Obstala sta tam doli nad prepadom in Bedanec  A
Bedanca od strani in je šel z njim navzgor po      strmini.     Kekec je bil vesel in zadovoljen, ker se mu je  A
volja. Zakaj Bedanec se je obrnil in je odšel po      strmini.      Potegnil je Kekca za sabo in ga je pošteno zgrabil  A
Kosobrina, ki mu je migal z roko. Kekec je stekel po      strmini      navzdol in se je splazil v jarek, ki je sezal  A
zakrilil z rokami. Nato pa se je zaprašil po      strmini      na vso sapo.Tekel je in tekel po goličevju in  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA