straža (1.437)

Gospod prejasni! Po cesti bližajo se Ogri ‒	straža	... HERMAN Straža, s tem židom v dvor.Pod mojimi	A
Ogri ‒ straža ... . / . / stran 31 . / HERMAN	Straža,	s tem židom v dvor.Pod mojimi stoji ukazi.	A
Soteški. JOŠT Gospod prejasni! Kraljevska	straža	Ogrov in med njo ujetnik ‒ HERMAN Z jezikom	A
kolena do kolena? JOŠT Gospod, kraljevska	straža	Ogrov vodi njega ‒ HERMAN Koga? JOŠT Sina	A
HERMAN Stojte, možje in ljudstvo. Odstopi	straža.	Jaz nočem, da bi tekla nedolžna kri.	A
zraka, bi kdo rekel, nepremagljivi. Prednja	straža	mirne, malone sporazumne zasedbe, ki pa je trajala	A
Paris; pridi; ne sprašuj, ne čakaj, že prihaja	straža.	Pojdi, otrok ti moj!	A
Po glavi mislij roj se mu podí. Polnočna	straža	tiho, čuj, prihaja, Neznanca v šator nekega	A
spet mi je grozil, povej! Ni zvesta, menim,	straža	tvoja.« »Vse mirno zunaj je kot prej, in vse	A
svojo moč narbolj vihar razklada, okrog vrat	straža	na pomoč zavpije, in vstane šum, de mož za možam	A
Ječijo ljudstva, prostovoljci mladi. Je	straža,	ki lomila bo kosti. Z ljudmi možmi se polnijo	A
bolniški sobici; pred sobnimi vrati pa je stala	straža.	4 Njegovo razsvetljeno okno je bilo odprto	A
Počasi so odšle in možje so jim sledili.	Straža	in črni možje so stali pred pokopališčem in	A
njegov grob. In pred njegovim grobom je korakala	straža.	In kdor se je naslednji dan vtihotapil na pokopališče	A
neuporabno snov. Vendar je nihče ni pokončeval,	straža	je celó skomigala z rameni; kakor da se ji je	A
peč. V nedrjih je imel skrit les, da bi ga	straža	ne opazila.Tisti popoldan pa je nagatil nedrje	A
črtasti uniformi in s coklami na nogah častna	straža	ob rdečkasti lončeni posodi sredi poglavitnih	A
dokler smo bili v baraki. Ko so pa prišli nova	straža,	nov bolničar in nov kapo, so morali tudi moji	A
zemlje. Pa tudi smrad je moral biti hud, zakaj	straža	se je bila oddaljila in jih varovala od daleč	A
občutek brezmejne daljine. Ob vhodu je stala	straža	kakor ob obokih vzdižnega mostu.Mimo so zjutraj	A
modrost tihe samote. Kljub starosti je bil zvesta	straža	na koncu paštna.Zmeraj je bil ubog in suhljat	A
coeli boš ja našel. Velika siva stavba je in	straža	stoji pred vrati.Skozi železna vrata vstopi	A
vrhove, ker je vedel, da so negibni in mrki kakor	straža	pred grobom, in se ni ozrl v nebo, ker je čutil	A
dozorelo. Nekega dne je prišla k Obrekarjevim	straža,	nagnala vse v hišo in zaklenila vrata.Nanca	A
Pretekla je cela večnost, pred hišo je korakala	straža	in puške niso počile.Spet sta stopili k oknu	A
me po ozkem, dolgem hodniku. Na koncu stoji	straža.	Obrnem se.	A
gostilnah, da jih je slednjič morala razgnati mestna	straža	s pomočjo grajskega oskrbnika in njegovih hlapcev	A
ukreniti kaj. Na pot ne sme, lahko ga prestreže	straža,	lahko ga pobijejo kot ogleduha. Mirno bojo ti	A
Zahodno morje. A že morje, ki je tukaj, ki je	straža	Zahodnega morja, ki opozarja na njegove nevarnosti	A
njimi, tja ti božji stvori tudi spadajo. Mestna	straža	je v teku zasedla položaje, a red in mir še	A
romarji sodnika in njegove iz shrambe, meščani in	straža	pa romarje iz pivnice.Bolelo ga je uho in hotel	A
zmeraj nalagajo les z voza, je razpostavljena	straža.	Sholar radovedno in nekoliko začudeno opazuje	A
- Neko noč je taborna	straža	ujela Poldija v kuhinji. Mislili so, da se je	A
Nekdo mi je naglo odgovarjal. Naša	straža	je metala kamenje čez, nekoga so zadeli v glavo	A
njegov dentist.« Teršiča je še isto noč naša	straža	pospremila od kapije do vrat v upravno zgradbo	A
sredi dvorišča igrala namizni tenis. Naša	straža	pri vhodu je izmenjavala zajebancije s policaji	A
tudi njega, ki do tedaj sploh ni vedel, kaj	straža	je.Bilo ga je na smrt strah nočnih zvokov nikoli	A
»Ja?« »Če te pokliče kaka naša	straža,	ti ukaže, da se ustavi ali karkoli drugega,	A
V Rumi so bili že skoraj mesec dni.	Straža	je bila stroga, vojaki živčni in napeti.Tudi	A
mogel, je ostajal zvečer doma. Zaspana mestna	straža	se je prikazala s svetilnico na koncu ulice	A
starko. »Jaz sem prišel opazovat, kako naša	straža	izpolnjuje svojo dolžnost.« A Petacij, poučen	A
ki mu je bil za silo zavezal krvavečo rano.	Straža	je bila že tudi tu in nezavestnega napadalca	A
ki so pohajali oboroženi. A kmalu je bila	straža	na bojišču.Lenart je rinil nazaj na dvor in	A
konji; Ladislavove spremljevalce bi užugali,	straža	pri mestnih vratih pa zadene vojake, ki so podkupljeni	A
izšlo. Tudi v mravljišču se je jelo gibati,	straža	odpahne duri in pokuka ven, pa gosta megla pokriva	A
vreme je neprijazno in kmalu začne deževati.	Straža	zapahne zopet duri, zadela vse špranje in gre	A
sovražnikovem ozemlju in nas lahko vsak trenutek opazi	straža.	Liki sence se je plazila enajstorica mož.	A
Nekdo se je bližal. . / . / stran 167 . / ‒	Straža,	‒ mu je rojilo po glavi.‒ Ako me dobi, sem izgubljen	A
radovedno komandant. ‒Vsega nisem slišal, ker me je	straža	premotila in sem se moral skriti ...Slišal pa	A
da je neki silo velik in jako lep. Tam stoji	straža	vedno pri vratih noč in dan, v letu in zimi	A
spe vsako noč v župnišču kot njegova telesna	straža.	Ženske so šle tudi v nunski samostan, kjer so	A
velikega dobrotnika, spremlja jo kot telesna	straža.	Mati, ki čepi v plesni dvorani vso noč ob mrzli	A
gunjem skrit kinžal za slučaj, da jih ustavi	straža.	Na vsaki strani izhoda se je ob zidu iz megle	A
pomenkov konec, ker ob desetih se je menjala	straža.	Madžar je šel v stražnico, dekleti v hišo, jaz	A
konje. Na korporalovo vprašanje, kje je druga	straža,	sem dokazal svojo nedolžnost. »Poglej po stajah	A
»Kako je kradel,« sem dejal, »ko nima rok?«	Straža	je popadala na tla in se s čelom dotaknila zemlje	A
jezik, ko se je spotaknil ob kotanjo. Mestna	straža	se mu je previdno umaknila za vogal. Meščanu	A
šalobarde in jih klical na korajžo. Mestna	straža	ni smela in mogla spričo takega razgrajanja	A
Tedaj je previdno pokukala izza vogala mestna	straža	in z varnim škornjem stopila navzdol po bregu	A
zato se imenujejo helebardirji in so javna	straža	‒ pa bi helebardir ukazal angelu: »Fuori!« in	A
obupno žvižganje. Pa je jadrno prihitela skavtska	straža	s klobukom in palico in je ogrožena živila premestila	A
iz podtličja zamolkli glasovi. Prihitela je	straža,	dim ji je kazal v klet, tam je stanoval žganjar	A
kazal v klet, tam je stanoval žganjar Jerin.	Straža	je vdrla v klet, ‒ kaj so ji uzrle zavzete oči	A
mi je naredila!« se je hitro ovedel cesar. »	Straža,	takoj na konje in na vse štiri vetrove!Makalonca	A
Petrus je tičal v ječi.	Straža	in biriči so mu grozili, da bo ob glavo, ker	A
premikali pred njim. . / . / stran 50 . / »	Straža,	« pomisli Iztok.Sklone se na levo, sklone na	A
Meseca še ni bilo.	Straža	se je dostojno umaknila na desno in levo in	A
Iztok je bil že med vrati.	Straža	je ostrmela.Vrgla je plamenice ob tla, najhrabrejši	A
porfirnem tlaku, podkve so glasno udarile, cesarska	straža	je spoštljivo pozdravila.Ves Bizanc je poznal	A
Obrnil je peščeno uro. »Druga polnočna	straža	nastopi.Mudi se mi!	A
snoči? Zdaj vendàr nisi mogel v mesto ker bi ti	straža	ne odprla vrat.« »Prišel bi bil, gotovo bi bil	A
Plačilo dobiš jutri!« »Toda	straža	je na vrtu, straža pri vratih.Mene izpusti tebe	A
Plačilo dobiš jutri!« »Toda straža je na vrtu,	straža	pri vratih.Mene izpusti tebe ne, gospod!«	A
Kar senca obstane in počaka Epafrodita. »Stoj!	Straža!	Ne dá nam dalje!«	A
katero so mu izdali bežeči Sloveni palatinci.	Straža	je odprla, pozdravila, konjenica je šinila v	A
čakate?« »Jasna despojna, morje ljudstva ‒	straža	prešibka.«Azbad je slovkoval z drhtečim glasom	A
jo del pod glavo. »Spat!« je ukazal Iztok. »	Straža	pri konjih naj se menjava na vsaki dve uri,	A
rdelo nebo v krvavi luči. »Sela gorijo!« javi	straža.	»Begunec se je pripodil po cesti.	A
pred na pol porušenim zidovjem, je kriknila	straža	in zatrobila v rog.Zbor Antov je planil iz spanja	A
In čudno! Po polnoči je zatrobila	straža.	Dremotni in omamljeni Sloveni in Anti so zbegani	A
notranjost hiše. Tedaj je prikorakala narodna	straža,	ki so jo bili priklicali nekateri razsodnejši	A
zvrstoma priklanja pod vetrom; gozdovi, črna	straža	njegova, gledajo nanj iz visoke daljave, temno	A
čuje v noč skovikanje. V grajskih stolpih je	straža	že izmenjana, a gori nad Pobrežjem bdi tlačan	A
in huzarjev. Glej, glavni portal se odpira,	straža	spušča most.Kdo neki pride?	A
« Doli na Ljubljanici se izmenjuje	straža	in znani polnočno uro spečemu meščanstvu.Ali	A
vojske. Naglo zdrsnejo s konj, a jih zapazi	straža,	ki sloni na podboju vrat.Gregorič se zapodi	A
čuvaja za goltanec; iz gradiča prihiti ostala	straža,	sprejmeta jo Vid in Niko.Mlad gosposki Turčin	A
vetru polumesec ... »Hazurala!« Iz gradu prihrumi	straža	in janičarji so v zadnjem skoku.Begun ušine	A
hišo na vzvišen prostor so stopili sodniki.	Straža	je peljala obsojence pred sodnike, ki so še	A
je oglasil strupeno mrliški zvon »grešnikov«.	Straža	je gnala upornike proti morilnemu odru.Bili	A
stran 30 . / Pri mestnih vratih je hitela	straža	v orožje.Začula so se ostra povelja, in vojaki	A
se pod velikanski obok mestnih vrat. Zunanja	straža	je naju pustila v miru, prav kakor da naju niti	A
»Ti kolneš! Za Boga, če te čuje	straža!	Danes še bi tičal v železju, in tudi mene bi	A
se polk telesne straže, ker so obenem telesna	straža	premilostivemu nadškofu.Ta polk telesne straže	A
svojem življenju ne položi pokrivala na glavo. Ta	straža	se je polagoma razmnožila v polk, obsegajoč	A
stransko ozidje. Pred tem pažem pa je hodila	straža	z dolgo sulico v roki.K steni je bila z debelo	A
stražo. Tudi pred to pušico je stala gologlava	straža.	Vendar ni imela prijetnega posla, ker je neprestano	A
napačnega, spremijo naj vaju štirje stražniki.	Straža,	naprej!« Ko se postavijo stražniki predenj,	A
kreneva na levo stran v teman in nizek hodnik.	Straža	štirih bosonogih vojakov krene za nama. »Skoro	A
hotela odriniti, obsula nas je hipoma precejšnja	straža.	Načeloval ji je sam cerkovnik Svetega Nikolaja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani