nova beseda iz Slovenije

smreke (726)


tistemu agentu sem prodala za Orselijevo pilano      smreke      na Zalesju. Žagar.   A
velikani, tiho šepetajo v strani tanke      smreke      temnoglave. Vetrec hladen piha v lice;  A
stojiš kot tajnostno pri pogrebu. Kaj megla siva      smreke      ti objemlje s temo svoje halje in mrzli sever  A
vesele, so tudi tvoje, vedno bolj poredno, nad      smreke      in vrhove, v dalj strmele, naenkrat so razprle  A
razgube v vejevju; eno je še videti v vršičku      smreke.     Janez se nasloni na grablje in se zagleda vanjo  A
ne vem več, če so tudi po pobočju pod Vrsnim      smreke      kakor tukaj. Najbrž niso.   A
Le malo je manjkalo, da ga ni pognalo izza      smreke.     Premagal se je in zamahnil z roko:   A
nabirala v Dominovih lazih. Kadetka je skakala od      smreke      do smreke in se prav otroško veselila vsakegacveta  A
Dominovih lazih. Kadetka je skakala od smreke do      smreke      in se prav otroško veselila vsakegacveta.Ko  A
odpadajo mladostna čustva. Ampak to velja samo za      smreke,      ki rastejo v gostih gozdovih, v čredah. Smreka  A
ter se začela poganjati od debla do debla.      Smreke      so res zrasle.Spodnje veje so se posušile in  A
kliknila Kadetka in švignila naprej. Skakala je od      smreke      do smreke, zdaj je njena plavolasa glava pogledala  A
in švignila naprej. Skakala je od smreke do      smreke,      zdaj je njena plavolasa glava pogledala izza  A
dolgih nočeh vršijo košati hrasti in visoke      smreke      v glasni molitvi k neskončnemu Bogu.   A
reglejva še enkrat,« reče Stane. Takoj kreneta med      smreke      in za prvimi skalami najdeta zasneženo skupino  A
močeradov, sprijetih z zemljo. Pod vrhom so rasle      smreke      in kdor je prišel tja, si je lahko oddahnil  A
robu majhne jase, pod vejami še zmeraj zelene      smreke.     Na oni strani travnatega prostora, posejanega  A
Potem je bila pred očmi samo še grčasta korenina      smreke,      ki je tekla kot debela življenjska žila po površini  A
kjer so neskončni gozdovi, kako vršijo pohorske      smreke      svoje zategle pesmi.Skušal sem si predstavljati  A
Doline obrnjen, in spredaj stoje štiri visoke      smreke.      Kraj se imenuje Strma peč, zakaj kakih sto  A
nabere, prave smole, kakršna teče iz ranjene      smreke;      to zakoplje potem v mravljišča in pusti dalje  A
perutjo je spreletela tropa vran in sedla na temne      smreke.     V dolini je zapel zvon, in Mana se je zganila  A
prazno, prišel je prepozno. Nejevoljno spleza s      smreke      in že se hoče spet obrniti proti domu, kar zagleda  A
kjer so rasle najdebelejše bukve in najstarejše      smreke,      je bil okrogel kotel in sredi njega globok prepad  A
v tem trenutku se je zemlja stresla, stare      smreke      je vil veter kakor travne bilke, skalovje se  A
travne bilke, skalovje se je podiralo za ptico,      smreke      so pokale in letele za njo v brezno.Oglar se  A
je po vseh štirih lezel čez skalovje. Stare      smreke,      ki sta jih podrla starost in vihar, so ležale  A
skalovje, med katerim so rastle visoke temne      smreke.     Nekatere je veter omajal, z nekoliko koreninami  A
se svetlikala v sončnem žaru s snegom pokrite      smreke      ob rebru sosednega vrha.Še dalje na severu se  A
Prinašale so smrt in uničenje. Stoletne      smreke      so se zvračale na tla.Skale so se drobile, barake  A
in sveti Anton! - od Kráčic do Raztéznikove      smreke      cesto pometala tako z veseljem kakor nobena  A
Pravijo, da so njega dni Butalci šli v hosto sekat      smreke.      Pa so smreke stale tako gosto: koder so katero  A
dni Butalci šli v hosto sekat smreke. Pa so      smreke      stale tako gosto: koder so katero izpodsekali  A
gorela pamet v buči, in pravi: »Možje, kaj če bi      smreke      najprej oklestili?Najprej jih oklestimo, potem  A
bi jo pobrisala. Pa je klavrni dedec v vrhu      smreke      napel druge strune. Pričel je in je vabil s  A
sem gledal vse proizvajanje, kako poteka od      smreke      v šumi do parafinirane vžigalice, od grčave  A
spomenikom so v polkrogu nasajene dragocene modre      smreke      in so te smreke edino, kar še veže dičnega začetnika  A
polkrogu nasajene dragocene modre smreke in so te      smreke      edino, kar še veže dičnega začetnika naše književnosti  A
združilo pod enim geslom, to geslo je: uničiti      smreke      okoli Trubarja. Zavržni tej svrhi strežejo s  A
strežejo s še zavržnejšimi sredstvi. Škropé      smreke      in s čimer jih škropé, je za smreke strup.   A
Škropé smreke in s čimer jih škropé, je za      smreke      strup. Dejal sem, da se mi jako čudno zdi, da  A
in nato hitel po Lišpavko. Ročno je prišla s      smreke.      »Le kar izberi si!« je momljal Storž. Lišpavka  A
iztikati po gozdu. Kar puhne pred njim izpod      smreke      srna in jo v dolgih skokih ubere mimo studenca  A
hodili v gore napravljat drva, podirat hoje in      smreke,      past krave, konje in koze. V planinskem domu  A
teden je bil v gozdu. Posekaval je bukve in      smreke      in lepo zaslužil.Nekoč pa ga je podžagano drevo  A
Le tu in tam so stale sredi gozda samotne      smreke,      ki so se s črno obleko rezko dvigale iznad rumenega  A
Jezuščka niso prišli molit ovni in živina in      smreke,      ampak ljudje, pastirčki!Razumeš, Viktor, pastirčki  A
zaradi utrujenosti sem se sesedel pod veje stare      smreke,      se sključil v dve gube, naslonil glavo na sveženj  A
pobočja pa so se v temni vodi ogledovale resne      smreke      in košate bukve, kolikor jim je pač to dovoljevala  A
je gorela. Ob tiru so se prikazovale visoke      smreke,      višje so kipeli hribi; ravan je izginila v zlati  A
izkušena bukev, razločil je pobožno molitev      smreke,      v nebo zamaknjene.Svojo govorico sta govorili  A
sestrami govoré in prepevajo duše rajnih; posekane      smreke      in bukve, poteptane bilke, potrgani cvetovi  A
zdaj ni bilo tega gaja več nikjer, ni bilo      smreke      nobene več.Stali so tam štori drug ob drugem  A
bi bila čisto bela, zadaj pa bi stale visoke      smreke      ... črn gozd.In okna bi bila zelena ... in velika  A
nasadil za hišo in ga je ogradil z visokim plotom.      Smreke      in hoje so hlapci izkopali s koreninami in s  A
kaplje na očrnelo listje in polomljeno praprot,      smreke      so stale visoke in neme, podobne cipresam ob  A
hotelo dalje. ”Kadar se dotakne z robom one      smreke      na hribu,“ je odločila Hanca, ”takrat bo čas  A
odločila Hanca, ”takrat bo čas!“ Poseglo je že do      smreke      z gorečim žarkom, že se je je doteknilo tudi  A
kamenitem grapavem klancu. Ob visokem deblu      smreke      je tonilo sonce, že vse rdeče je bilo in njegova  A
in zadobilo je čudne, pošastne oblike; temne      smreke      so bile podobne ljudem‐velikanom z mnogoterimi  A
golo kamenje, grmičevje in žalostne samotne      smreke.     Še je bobnelo zamolklo od daleč, utihnilo je  A
Po dolinah, po hribu same jablane - kakor      smreke      in bukve...« Lojzetu so se zasvetile oči  A
pa je pospešila korake. Same jablane kakor      smreke      in bukve.Kaj jabolka!  A
gozdom; zaplel se je pramen zlate grive v mogočne      smreke      Raskovca... To si ti, domovina!  A
težko mi je seglo v srce. Kako vam je bilo,      smreke,      ob tisti uri, ko ste padale?Kam so zakopali  A
dušo mu je legla grenka bridkost. Visoke bele      smreke      so se zamajale daleč na levo stran, pa na desno  A
tudi na desni, prav ob poti, so rastle nizke      smreke.     Še nekoliko korakov, in na desni in levi se je  A
Bilo je kakor zakleto. Nikjer nobene      smreke,      nikjer nobenega potoka, nikjer nobene vasi.  A
Žej je pod vplivom Tarzanovih zgodb skakal s      smreke      na smreko. Težko pa je prestaviti Tarzana naravnost  A
umit in svež, tako čist, da se je videlo z moje      smreke      pol Kranjske. Zagledal sem se tja gor  A
vrhov, da sem z obema rokama zagrabil za vrh      smreke,      se začel od veselja na vso moč zibati sem ter  A
občutek za čas. Ves zamaknjen sem se zibal v vrhu      smreke      vsaj pol ure, če ne celo uro ali pa še dlje  A
povedal, kakšen čudež se mi je zgodil na vrhu      smreke.      »Oče, naš najvišji vrh sem slišal govoriti  A
najvišji vrh sem slišal govoriti!« sem kar z vrha      smreke      zavpil očetu. »Ti bom že pokazal Triglav  A
Dol, sem rekel!« Trdno sem se oprijel za vrh      smreke      in se zazibal sem ter tja: »Triglav  A
jezni, da bi verjetno res prišli kar pome na vrh      smreke,      če ne bi tedaj vmes posegla višja sila.Smreka  A
popustila, tako so se zbali mojega poleta s      smreke      na tla. »Čudež se je zgodil...  A
proti meni. Oče so rekli, da so glede tiste      smreke      sicer uredili, sam pa sem imel občutek, da ponovno  A
sem mislil, da kar letim po zraku - pa ne s      smreke      z vrhačem v rokah! Ko sem se med počitnicam  A
Prvega že poznate: tisti uspešni pristanek z vrha      smreke.     Tokrat pa sem treščil z nosom naravnost v pastirsko  A
bila ta hoja: povsod zeleno bukovje, jelke in      smreke.     Vmes pri tleh so poganjale v velikih šopih hudičele  A
majhna ravnina, na kateri so takrat rasle štiri      smreke      v štirikotu in do trideset korakov druga od  A
mesto, kjer je segala gošča do ceste. Visoke      smreke      so stale po bregu, in pod njimi je vladala tedaj  A
Posušila se bo, ta je gotova! Od te      smreke      pa kakor nit dalje do robovja, ki je z mahom  A
je po temni stezi pod košate bukve in temne      smreke.     Obdal ga je čut samote in skoro strah ga je bilo  A
zelenosvetlega petelina, ki je visel na veji bližnje      smreke.      »Praznih rok prihajata,« zasmeje se nama naproti  A
vrelo ‒ saj sem bil kakor petelin vrhu pomladne      smreke      ‒ in prav rad bi se ga bil lotil že ob božji  A
kakor maček urno prasnil v veje za život debele      smreke.      Ranjeni jelen ni prišel za njim pod drevo.  A
obležal nepremično. Počasi je splezal Ostrorogi s      smreke.     Ni še povsem zaupal silaku.   A
gabri in hrasti, skrivenčeni borovci in ravne      smreke      in jelke in vseh vrst drevje je raslo ob bregovih  A
listje hrastov in brestov in osvetljevalo zelene      smreke      in jelke.Jezero je pa trepetalo v rahlem vetru  A
smrt!« Jelen se je naslonil na deblo debele      smreke,      ki je bila pred dvema letoma od starosti sama  A
Samo suho vejo je togotno odbil raz deblo      smreke.      »Vrč,« se je preplašeno oglasila Zorna.   A
goščavo. Orožje je prislonil ob deblo košate      smreke,      tako da bi tudi v temi lahko brž prijel zanj  A
ubraniti pred maščevalno jezo Nevidnega. V vrh      smreke      nad Ostrorogim je sedel vran in pričel hreščeče  A
švistnila puščica, udarila ob deblo oddaljene      smreke      in se za moško dlan globoko zapičila v mehak  A
poldrugo uro predaleč. Ali niste videli velike      smreke      na samem in s peskom nasute male ceste?Tam bi  A
morda premalo važno. Ko sta prišla do imenovane      smreke,      razložila mu je, katerih potov naj se ogiblje  A
suho, nepokrito zemljo puščal ob deblu okrog      smreke.     Na mahu pod smreko pak je čepela uboga deklica  A
potlej počasi naprej. Že sta šla mimo velike      smreke      in nobenega glasu nista slišala, bodisi da sta  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA