nova beseda iz Slovenije
tistemu agentu sem prodala za Orselijevo pilano | smreke | na Zalesju. Žagar. | A |
velikani, tiho šepetajo v strani tanke | smreke | temnoglave. Vetrec hladen piha v lice; | A |
stojiš kot tajnostno pri pogrebu. Kaj megla siva | smreke | ti objemlje s temo svoje halje in mrzli sever | A |
vesele, so tudi tvoje, vedno bolj poredno, nad | smreke | in vrhove, v dalj strmele, naenkrat so razprle | A |
razgube v vejevju; eno je še videti v vršičku | smreke. | Janez se nasloni na grablje in se zagleda vanjo | A |
ne vem več, če so tudi po pobočju pod Vrsnim | smreke | kakor tukaj. Najbrž niso. | A |
Le malo je manjkalo, da ga ni pognalo izza | smreke. | Premagal se je in zamahnil z roko: | A |
nabirala v Dominovih lazih. Kadetka je skakala od | smreke | do smreke in se prav otroško veselila vsakegacveta | A |
Dominovih lazih. Kadetka je skakala od smreke do | smreke | in se prav otroško veselila vsakegacveta.Ko | A |
odpadajo mladostna čustva. Ampak to velja samo za | smreke, | ki rastejo v gostih gozdovih, v čredah. Smreka | A |
ter se začela poganjati od debla do debla. | Smreke | so res zrasle.Spodnje veje so se posušile in | A |
kliknila Kadetka in švignila naprej. Skakala je od | smreke | do smreke, zdaj je njena plavolasa glava pogledala | A |
in švignila naprej. Skakala je od smreke do | smreke, | zdaj je njena plavolasa glava pogledala izza | A |
dolgih nočeh vršijo košati hrasti in visoke | smreke | v glasni molitvi k neskončnemu Bogu. | A |
reglejva še enkrat,« reče Stane. Takoj kreneta med | smreke | in za prvimi skalami najdeta zasneženo skupino | A |
močeradov, sprijetih z zemljo. Pod vrhom so rasle | smreke | in kdor je prišel tja, si je lahko oddahnil | A |
robu majhne jase, pod vejami še zmeraj zelene | smreke. | Na oni strani travnatega prostora, posejanega | A |
Potem je bila pred očmi samo še grčasta korenina | smreke, | ki je tekla kot debela življenjska žila po površini | A |
kjer so neskončni gozdovi, kako vršijo pohorske | smreke | svoje zategle pesmi.Skušal sem si predstavljati | A |
Doline obrnjen, in spredaj stoje štiri visoke | smreke. | Kraj se imenuje Strma peč, zakaj kakih sto | A |
nabere, prave smole, kakršna teče iz ranjene | smreke; | to zakoplje potem v mravljišča in pusti dalje | A |
perutjo je spreletela tropa vran in sedla na temne | smreke. | V dolini je zapel zvon, in Mana se je zganila | A |
prazno, prišel je prepozno. Nejevoljno spleza s | smreke | in že se hoče spet obrniti proti domu, kar zagleda | A |
kjer so rasle najdebelejše bukve in najstarejše | smreke, | je bil okrogel kotel in sredi njega globok prepad | A |
v tem trenutku se je zemlja stresla, stare | smreke | je vil veter kakor travne bilke, skalovje se | A |
travne bilke, skalovje se je podiralo za ptico, | smreke | so pokale in letele za njo v brezno.Oglar se | A |
je po vseh štirih lezel čez skalovje. Stare | smreke, | ki sta jih podrla starost in vihar, so ležale | A |
skalovje, med katerim so rastle visoke temne | smreke. | Nekatere je veter omajal, z nekoliko koreninami | A |
se svetlikala v sončnem žaru s snegom pokrite | smreke | ob rebru sosednega vrha.Še dalje na severu se | A |
Prinašale so smrt in uničenje. Stoletne | smreke | so se zvračale na tla.Skale so se drobile, barake | A |
in sveti Anton! - od Kráčic do Raztéznikove | smreke | cesto pometala tako z veseljem kakor nobena | A |
Pravijo, da so njega dni Butalci šli v hosto sekat | smreke. | Pa so smreke stale tako gosto: koder so katero | A |
dni Butalci šli v hosto sekat smreke. Pa so | smreke | stale tako gosto: koder so katero izpodsekali | A |
gorela pamet v buči, in pravi: »Možje, kaj če bi | smreke | najprej oklestili?Najprej jih oklestimo, potem | A |
bi jo pobrisala. Pa je klavrni dedec v vrhu | smreke | napel druge strune. Pričel je in je vabil s | A |
sem gledal vse proizvajanje, kako poteka od | smreke | v šumi do parafinirane vžigalice, od grčave | A |
spomenikom so v polkrogu nasajene dragocene modre | smreke | in so te smreke edino, kar še veže dičnega začetnika | A |
polkrogu nasajene dragocene modre smreke in so te | smreke | edino, kar še veže dičnega začetnika naše književnosti | A |
združilo pod enim geslom, to geslo je: uničiti | smreke | okoli Trubarja. Zavržni tej svrhi strežejo s | A |
strežejo s še zavržnejšimi sredstvi. Škropé | smreke | in s čimer jih škropé, je za smreke strup. | A |
Škropé smreke in s čimer jih škropé, je za | smreke | strup. Dejal sem, da se mi jako čudno zdi, da | A |
in nato hitel po Lišpavko. Ročno je prišla s | smreke. | »Le kar izberi si!« je momljal Storž. Lišpavka | A |
iztikati po gozdu. Kar puhne pred njim izpod | smreke | srna in jo v dolgih skokih ubere mimo studenca | A |
hodili v gore napravljat drva, podirat hoje in | smreke, | past krave, konje in koze. V planinskem domu | A |
teden je bil v gozdu. Posekaval je bukve in | smreke | in lepo zaslužil.Nekoč pa ga je podžagano drevo | A |
Le tu in tam so stale sredi gozda samotne | smreke, | ki so se s črno obleko rezko dvigale iznad rumenega | A |
Jezuščka niso prišli molit ovni in živina in | smreke, | ampak ljudje, pastirčki!Razumeš, Viktor, pastirčki | A |
zaradi utrujenosti sem se sesedel pod veje stare | smreke, | se sključil v dve gube, naslonil glavo na sveženj | A |
pobočja pa so se v temni vodi ogledovale resne | smreke | in košate bukve, kolikor jim je pač to dovoljevala | A |
je gorela. Ob tiru so se prikazovale visoke | smreke, | višje so kipeli hribi; ravan je izginila v zlati | A |
izkušena bukev, razločil je pobožno molitev | smreke, | v nebo zamaknjene.Svojo govorico sta govorili | A |
sestrami govoré in prepevajo duše rajnih; posekane | smreke | in bukve, poteptane bilke, potrgani cvetovi | A |
zdaj ni bilo tega gaja več nikjer, ni bilo | smreke | nobene več.Stali so tam štori drug ob drugem | A |
bi bila čisto bela, zadaj pa bi stale visoke | smreke | ... črn gozd.In okna bi bila zelena ... in velika | A |
nasadil za hišo in ga je ogradil z visokim plotom. | Smreke | in hoje so hlapci izkopali s koreninami in s | A |
kaplje na očrnelo listje in polomljeno praprot, | smreke | so stale visoke in neme, podobne cipresam ob | A |
hotelo dalje. ”Kadar se dotakne z robom one | smreke | na hribu,“ je odločila Hanca, ”takrat bo čas | A |
odločila Hanca, ”takrat bo čas!“ Poseglo je že do | smreke | z gorečim žarkom, že se je je doteknilo tudi | A |
kamenitem grapavem klancu. Ob visokem deblu | smreke | je tonilo sonce, že vse rdeče je bilo in njegova | A |
in zadobilo je čudne, pošastne oblike; temne | smreke | so bile podobne ljudem‐velikanom z mnogoterimi | A |
golo kamenje, grmičevje in žalostne samotne | smreke. | Še je bobnelo zamolklo od daleč, utihnilo je | A |
Po dolinah, po hribu same jablane - kakor | smreke | in bukve...« Lojzetu so se zasvetile oči | A |
pa je pospešila korake. Same jablane kakor | smreke | in bukve.Kaj jabolka! | A |
gozdom; zaplel se je pramen zlate grive v mogočne | smreke | Raskovca... To si ti, domovina! | A |
težko mi je seglo v srce. Kako vam je bilo, | smreke, | ob tisti uri, ko ste padale?Kam so zakopali | A |
dušo mu je legla grenka bridkost. Visoke bele | smreke | so se zamajale daleč na levo stran, pa na desno | A |
tudi na desni, prav ob poti, so rastle nizke | smreke. | Še nekoliko korakov, in na desni in levi se je | A |
Bilo je kakor zakleto. Nikjer nobene | smreke, | nikjer nobenega potoka, nikjer nobene vasi. | A |
Žej je pod vplivom Tarzanovih zgodb skakal s | smreke | na smreko. Težko pa je prestaviti Tarzana naravnost | A |
umit in svež, tako čist, da se je videlo z moje | smreke | pol Kranjske. Zagledal sem se tja gor | A |
vrhov, da sem z obema rokama zagrabil za vrh | smreke, | se začel od veselja na vso moč zibati sem ter | A |
občutek za čas. Ves zamaknjen sem se zibal v vrhu | smreke | vsaj pol ure, če ne celo uro ali pa še dlje | A |
povedal, kakšen čudež se mi je zgodil na vrhu | smreke. | »Oče, naš najvišji vrh sem slišal govoriti | A |
najvišji vrh sem slišal govoriti!« sem kar z vrha | smreke | zavpil očetu. »Ti bom že pokazal Triglav | A |
Dol, sem rekel!« Trdno sem se oprijel za vrh | smreke | in se zazibal sem ter tja: »Triglav | A |
jezni, da bi verjetno res prišli kar pome na vrh | smreke, | če ne bi tedaj vmes posegla višja sila.Smreka | A |
popustila, tako so se zbali mojega poleta s | smreke | na tla. »Čudež se je zgodil... | A |
proti meni. Oče so rekli, da so glede tiste | smreke | sicer uredili, sam pa sem imel občutek, da ponovno | A |
sem mislil, da kar letim po zraku - pa ne s | smreke | z vrhačem v rokah! Ko sem se med počitnicam | A |
Prvega že poznate: tisti uspešni pristanek z vrha | smreke. | Tokrat pa sem treščil z nosom naravnost v pastirsko | A |
bila ta hoja: povsod zeleno bukovje, jelke in | smreke. | Vmes pri tleh so poganjale v velikih šopih hudičele | A |
majhna ravnina, na kateri so takrat rasle štiri | smreke | v štirikotu in do trideset korakov druga od | A |
mesto, kjer je segala gošča do ceste. Visoke | smreke | so stale po bregu, in pod njimi je vladala tedaj | A |
Posušila se bo, ta je gotova! Od te | smreke | pa kakor nit dalje do robovja, ki je z mahom | A |
je po temni stezi pod košate bukve in temne | smreke. | Obdal ga je čut samote in skoro strah ga je bilo | A |
zelenosvetlega petelina, ki je visel na veji bližnje | smreke. | »Praznih rok prihajata,« zasmeje se nama naproti | A |
vrelo ‒ saj sem bil kakor petelin vrhu pomladne | smreke | ‒ in prav rad bi se ga bil lotil že ob božji | A |
kakor maček urno prasnil v veje za život debele | smreke. | Ranjeni jelen ni prišel za njim pod drevo. | A |
obležal nepremično. Počasi je splezal Ostrorogi s | smreke. | Ni še povsem zaupal silaku. | A |
gabri in hrasti, skrivenčeni borovci in ravne | smreke | in jelke in vseh vrst drevje je raslo ob bregovih | A |
listje hrastov in brestov in osvetljevalo zelene | smreke | in jelke.Jezero je pa trepetalo v rahlem vetru | A |
smrt!« Jelen se je naslonil na deblo debele | smreke, | ki je bila pred dvema letoma od starosti sama | A |
Samo suho vejo je togotno odbil raz deblo | smreke. | »Vrč,« se je preplašeno oglasila Zorna. | A |
goščavo. Orožje je prislonil ob deblo košate | smreke, | tako da bi tudi v temi lahko brž prijel zanj | A |
ubraniti pred maščevalno jezo Nevidnega. V vrh | smreke | nad Ostrorogim je sedel vran in pričel hreščeče | A |
švistnila puščica, udarila ob deblo oddaljene | smreke | in se za moško dlan globoko zapičila v mehak | A |
poldrugo uro predaleč. Ali niste videli velike | smreke | na samem in s peskom nasute male ceste?Tam bi | A |
morda premalo važno. Ko sta prišla do imenovane | smreke, | razložila mu je, katerih potov naj se ogiblje | A |
suho, nepokrito zemljo puščal ob deblu okrog | smreke. | Na mahu pod smreko pak je čepela uboga deklica | A |
potlej počasi naprej. Že sta šla mimo velike | smreke | in nobenega glasu nista slišala, bodisi da sta | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |