Pomikala sta se potlej počasi naprej. Že sta šla mimo velike smreke in nobenega glasu nista slišala, bodisi da sta si bila preveč ušesa s plašči zadelala ali pa da je bil otrok v dve gubi zlezel in od zmrzovanja in straha nesvesten. Ali komaj sta bila štirideset korakov dalje prišla, ko jezdec obdrži konja in vpraša tovariša: »Ali nisi nič slišal?«