smejati (664)

pozabil, baraba, na cev si pa pozabil! Začne se	smejati,	zmeraj glasneje. Medtem ko se smeje, je	A
bilo smešno. MAREK: No, ni se treba naprej	smejati.	Bili smo tudi v kotlovnici in kaj vidimo?	A
enako ali celo bolj prijazna. Ne moreš se vsem	smejati.	Tišina.	A
palico, nasloni se na konja. Previdno se začne	smejati	tudi Janez, nazadnje se oba na ves glas režita	A
Rajko? On bo začel, tisti tihi fant, ki se zna	smejati	tiranu v obraz.On se ne boji... samo da pridem	A
premišljujem in, kar tebe več ne čujem, več	smejati	se ne znam. Na poljani Na poljani, na poljani	A
postati človek, človek nad seboj; a moraš se	smejati,	govoriti in angel smrti kliče: Za menoj! Borba	A
da bi jokala v sebi, ko s tabo morala bi se	smejati.	MISEL NAME Je misel poletela, v gnezdo mu	A
je imela sklenjene čez kolena in se je nehala	smejati,	ko je Pavel Vatovic vstopil.Greš, je rekla,	A
podobno tudi z dušo, se nikoli ne začne nespametno	smejati,	če vidi, da je duša zmedena... Platon	A
njega že ne, se smeje Ada. Zelo lepo se zna	smejati	Ada, lepe črne in dolge lase ima, zelo je lepa	A
kakor se zna s svojimi belimi zobmi samo ona	smejati,	medtem ko gleda nad seboj njegov obraz, ki se	A
pogrezne v sen, ne more ves čas jokati ali se	smejati,	včasih jo preplavi ganjenost, ker vse to razume	A
in jo iztrgal vojaku iz rok. Oni se je nehal	smejati,	očesna zrkla so mu izstopila, česa takega ni	A
smejala tem zgodbam, tudi Simon se je začel	smejati,	že dolgo se mu ni to zgodilo.Potem je očak začel	A
je v svojem strašnem obupu moral kratkomalo	smejati.	Tako je bilo prvič, a zdaj se pogosto zbujam	A
je mladi prodajalki, ki se je nemudoma začela	smejati.	Naslednji hip se je zresnila, zakaj namesto baritonsk	A
vice versa. Irene Anderson se je znala lepo	smejati.	Tako, da se je včasih nekoliko dušila med smehom	A
dela v kavarni na obali reke in ves dan se mora	smejati,	nasmihati in smehljati.Zato zvečer sedi v Lafittu	A
všeč, kadar so žalostna. Sploh se jim ni treba	smejati.	« V nedeljo ponoči je lokal žalostno prazen	A
Dimitrovno Kordachovo. »Se je res tako hudo	smejati?	« »Res.	A
iz 15. stoletja, »nimam ust, ki bi se mogla	smejati,	ne da bi jih zanikale moje oči.In glej, rad	A
ukrajinski reki, ki je ni, joka, ker se mora ves dan	smejati	v kavarni na nasmejani obali Mississippija.	A
Nihče se več ne zna udariti, jokati, ugrizniti.	Smejati	se, to pa sploh ne. »Tak drek vse skupaj	A
pa ni, ki bi ljudi naučil, kako se je treba	smejati.	In to je tisto, kar ljudje v tej deželi najbolj	A
V teoriji že.« Gregor se je začel	smejati.	Popadel ga je neubranljiv smeh.	A
Louisa: Jaz mu vse verjamem. Naučil me je	smejati	se. Gregor (po krajšem premisleku): Tudi	A
Ženska poleg njega, ki je molila, se je začela	smejati.	Niti molitev niti smeh nista učinkovala na nikogar	A
Po vsem tem. Začela sta se prazno	smejati.	Vino? je rekla.	A
popoldne. Ura je bila ena, ko sta se začela	smejati.	5.	A
mi je s prstom pokazal novico. Moral sem se	smejati.	In kje smo zdaj?	A
najebal.« Spet je molčal, potem se je začel	smejati,	da so se mu svetili zlati zobje: »Misliš,	A
Jezi me, kadar se spominjam,« reče Juri, »pa	smejati	se moram.Tega bi ne bil nikoli verjel, da je	A
ne branim, ampak svetovati pa ni nikomur. ‒	Smejati	se moram, kadar se spomnim, kako sem bil onega	A
izbijal deklici Štefana iz glave, da se je morala	smejati.	Ožbe pa si je mel roke, ponosno pogledoval krog	A
Vidiš, Rozalka,« se je začel zdaj Štefan sam	smejati,	»takole se nosiva po hiši.Miha, ti si pa tudi	A
zoprno počenjanje in se čudil, kako se more	smejati	kakšno pametno dekle, kakršna je vendar njegova	A
ga je debelo gledal; potem pa se mu je začel	smejati,	in ko je videl, da je prijatelja dovolj razjezil	A
smešen je bil videti, da se mu je Jerica morala	smejati,	akoravno se ji je smilil.Gašper pa je bil prepričan	A
Oh, izobrazbe!« se je trpko nasmehnila Zefa. »	Smejati	se ti moram, Ivan.Prej sem znala nemški ko ti	A
žejo?« . / . / stran 42 . / Viljem se je začel	smejati,	Marko Muren pa si ni mogel kaj, da ne bi opomnil	A
vlekli ta mikrokozem. Ha, ha, ha!« se je začela	smejati,	»meni so tudi znane tiste latinske besede, s	A
pridete vi za menoj,« je dejal in se skušal	smejati.	Tu so se ločili in pognali svoje konje; ko pa	A
bo že, kakršna hoče. Jeli so tleskati v dlan,	smejati	se in nazdravljati vojakom.A nepristranski Jurij	A
Oh, oh, oh,« se je jelo dekle na vse grlo	smejati,	»kadar mi pride na misel njegovo junaštvo proti	A
neplačanega računa. Zdajci se začne tudi on	smejati,	ne ve se, li sebi in svoji nemščini, ali smejavemu	A
videle kakor prašičeve ščetine, da sem se moral	smejati,	ko sem skozi to steklo pogledal eno kroglico	A
ne čaka. Ker le če ni nikogar, se je skušal	smejati.	Ja, je spet zmignila.	A
Halgato zdaj zastal. Ja! se je Pišti skušal	smejati.	Kako ‒ drugače?	A
jezdeca, svojega sovražnika, začne s krohotom	smejati	se in reče: »Ali je to tisti Krpan, ki so ga	A
tako neokretna in trda, da sva se mu morala	smejati.	Po jedi je stopil k vodnjaku, potegnil za kembelj	A
fej!« Tako včasi narede doma in se moramo vsi	smejati,	še ded se smeje do solza in potem vpraša, kaj	A
Pa je vprašal: kdaj prej? Sem se mu morala	smejati,	šemi šemasti!« Obrnila se je proti gospe, ki	A
Krepko je potegnila. Potem pa se je pričela	smejati.	Najprej se je smejala kar tako brez vidnega vzroka	A
viržinko in potem rekel, da se je zdaj lahko	smejati;	da smo pa tičali v njegovi koži, bi se bili	A
imel. Seveda, bog ve kako fino to ni, ampak	smejati	se je vendar treba in »Pri petelinu« so oni	A
iz prijateljskega srca. Pa se je Pepe pričel	smejati,	da ga je kar lomil krč, in je stokal: »Kritika	A
/ Tedaj sem naglo popustil in se jim začel	smejati.	Fantje so odstopili in me gledali.	A
ker se je uprla...« Smrekar se je začel bučno	smejati,	nagnil spet glavo nazaj in gledal hohotajoč	A
obesil Aleni za vrat. Smrekar se je začel vnovič	smejati	in je govoril Brestu, da sin ni razumel in slišal	A
znajo - saj pravim, kar naprej se jim moraš	smejati!	Pa kakšni zapeljivci so, posebno Eppenheimer	A
spet vesel, tako da se je ta med solzami pričel	smejati.	»Saj vem, da je neumno, vendar si ne	A
znamenje bi bilo, da postane romar nekoč. Tudi	smejati	se ne sme in tudi učiti se ne smé drugega nič	A
moje srce, ki je toliko preneslo, še igrati se,	smejati	se kakor dete! Nesrečnež!	A
tistih ljudi, ki se ne znajo več ne drsati, ne	smejati.	Ozrem se ... izza ogla se prikaže debel stražnik	A
vstala, segla mi je v roko, nato pa se je pričela	smejati	zvonko in na ves glas. ”Moj mož ni maral	A
izpregovorite, ali če vas pogledam, se moram	smejati...	In kako majhne roke imate; veliko manjše nego	A
mahoma začeli gibati, začeli hoditi, gledati,	smejati	se, govoriti na glas.Tako blizu in tesno sem	A
tako nerodno govoril?“ ”Čisto prav ste rekli:	smejati	bi se moral in od veselja poskakovati; tako	A
”Pa zakaj se ne smeje? Noče se	smejati	danes!“ ”Saj je bila zmerom resna!	A
resna in tiha, ni marala razgovorov in tudi	smejati	se ji ni hotelo.Zavzdihnila je včasi kakor odrastel	A
da diši po mrtvecih; ne mogel bi se veselo	smejati,	ne mogel bi peti v nji. ”Kaj se razgleduješ	A
oči in se je smejal na glas; nihče se ni znal	smejati	kakor on!« Gorjančev obraz se je nenadoma	A
ki je živel nekoč tam daleč in ki se je znal	smejati,	tisti je umrl.In še z mrtvimi očmi gleda ves	A
rekel Pavle; tako je bil utrujen, da se mu še	smejati	ni hotelo. ”Čudež božji!	A
Nevesta se je po sili nasmehnila. »Še	smejati	se ne zna tvoja nevesta,« je ogovorila Pečanka	A
molčala. In potem je začela polagoma rdeti in se	smejati.	In tedaj je krošnja utihnila.	A
je postalo zlobno, in ko se je Pečanka začela	smejati,	tedaj je bila obračunala sama s seboj in rekla	A
in Anica ju je slišala šepetati v veži in se	smejati.	»Oba me sovražita in pomenjena sta,« je mislila	A
jutri pride pogledat!« »Jutri,« se je izkušal	smejati	Luka, »če ne bo prepozno.«In nekaka jeza ga	A
tebe! Kvantam, je rekel, pa se mora še hudič	smejati,	ko pride, da bi zapeljeval; se smeje, pa v smehu	A
navidezno slabe volje; zdelo se je, da se ne zna	smejati.	Pa ta njegova pretirana rezkost je vzbujala živ	A
Čudež,« je vzkliknil vikar in se začel po sili	smejati,	ko je pomislil, kako usodna je ena palica dvema	A
Jernej.« Obstal je sredi poti in se začel veselo	smejati.	»To je vsakikrat stara pesem: Fra Bartolomeo	A
roko nad otroško posteljo, sliši in se mora	smejati.	Norsko zaklinja bolezen: ‘	A
sebi pri jedi kradeš.« Začel se je grohotoma	smejati	in rogati: »Ali je res, kakor pravijo, da si	A
»Tolmince pojde rubit.« Thurn se je začel	smejati	kot nor.To priliko je porabil sluga in odprl	A
pripovednik ginljiv, pa se je zdaj smejala, ker se je	smejati	morala, tako je bil pripovednik zabaven.Potem	A
da blede. . / . / stran 394 . / Kako bi se	smejati	mogli pri tako žalostni zadevi. »Ni še amen	A
tlesknila z rokami in se nato začela na tak način	smejati,	da so ji kar solze lile po licih. »Kakšen	A
Odrešenik, naprave naj so slabe!« Pričel se je	smejati.	»Deset je preveč!«	A
Jezus odpusti ji nje luteranstvo!) blagovolila	smejati,	in smejal sem se tudi jaz.Tedaj sem prvič omenjeni	A
staremu možu tako izvrsten, da se je pričel glasno	smejati.	Ravno takrat sta se pripeljala pred portal starega	A
molčal. Pa ni odnehala: »Ne štejte mi v zlo, a	smejati	se moram! Prav res imate obraz, kakor bi stali	A
Iz srca se je zasmejala. »Ne zamerite mi, a	smejati	se moram!« Galantno je odgovoril: »Le smejajte	A
stezi proti njemu prihajala, pričel se je glasno	smejati.	Zlezel je bolj vkup in z roko je tleskal po tenkem	A
Nekoliko let pozneje ne bil bi se pač upal nikdo	smejati	se dovtipu, namenjenemu proti knezu Lobkovicu	A
se je zasmejal - v kolikor se je sploh smel	smejati	v cesarjevi družbi - Janez Vajkard, in prav	A
Vajkard in strupeno je pogledal po Lobkovicu. A	smejati	se sedaj ni upal nikdo; še celo cesarju se je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani