sladkost (218)

samo starost in bolezen in smrt. Če je to vsa	sladkost	hrepenenja - nebesa, ne dajte mi ga! DOLINAR	A
pijanosti - smodnik in ogenj se uničita v poljubu.	Sladkost	medú nezmerna je oskotna jeziku in prežene poželenje	A
zavezi novi, no, čas je večni stražnik v nje	sladkost.	Zakaj sem bil v kapiteljnu Zakaj sem bil	A
ko so préd cvetle. Se usta smejajo ko préd,	sladkost	ni manjši ′z njih besed. Otémnil ni ga časa	A
Osrečit′ hoče me ljubezen sladka, al, kak	sladkost	bila je njena kratka! V deželi koj trobente	A
Ali bratje moji ljubi, to je sreča, to	sladkost:	ako vém, da v svoje srce mojo shrani ród	A
izzveni? Ah, da more strpeti, čutiti hladno,	sladkost	razdeliti si z zmerno roko, poleglo se burno	A
pride več ura zamujena; Izpijva ljubezni zadnjo	sladkost,	Ljubiva, ljubiva se, lepa žena! V naročje naj	A
škrjančkova, lilija bela, zvrhane čaše opojna	sladkost,	sončna svetloba, ki sem jo zajela v čisto srce	A
Zdaj moj otrok si spet!« Na ta poljub neba	sladkost	prešine vse stvari, srce, utopljeno mi v radóst	A
gorjé. Okusila sem v zorni mladosti ljubezni	sladkost	in, oh, nje bridkosti. Kot sončece čist moj	A
tud′ tvoja mladost, se spremenila življenja	sladkost;	vse bo minilo, vse se stemnilo, prišla bo smrtna	A
žalost je bila pravzaprav tudi njegova edina	sladkost.	Nič ni bolj grenkega na svetu kakor s samoto	A
je jabolko v njenih nedrjih. Obšla ga je vsa	sladkost	življenja.Sklonil se je k njej in jo poljubil	A
misli od neprijetne afêre k zakonski sreči.	Sladkost	se mu je zasvetila v očeh, ki so zrle zdaj na	A
neznanega. Grabilo ga je in ga pretresalo;	sladkost	in tiha groza, strah in hrepenenje je vrelo	A
kakor gorska vila. Njegovo srce pa je objela	sladkost,	kakor bi nad njim razpela cvetoče lipove vejice	A
« Toda ni ga prevzela	sladkost	trenutka.Rahlo jo je izpustil in se dvignil	A
vztrepetal. Vso dušo mu je objela nedosežna	sladkost	ob tem glasu, hkrati pa mu je grozen strah zgrabil	A
mošnjiček. Njegov spačeni obraz je oblila čudovita	sladkost.	»Na Merkurja, ta teža diši po zlatnikih!	A
ga zagledal, kako bi se premagal? Odjedel bi	sladkost	temule,« ‒ pokazal je na Rada ‒ »ki ima edini	A
vrnejo v gadišče brez Ljubinice. In kakor bi vso	sladkost	použila v grenkobi, je bila velika skrb, kaj	A
povelje. »Ni ti dodeljeno, Iztoče, da bi pil	sladkost	z njenih ustnic, preden ne dovršiš dela.Ne nagne	A
razbijete ob zidovju in potem ‒« Azbada je prešinila	sladkost.	»Maščevanje Rustiku, maščevanje despojni, plačilo	A
je bil prvo uro pogled v oko otrokovo zanjo	sladkost,	tako jo je danes to otroško oko jezilo in se	A
spregovori deklica, in dečka čudno presune	sladkost	njenega glasu, »tako rada bi videla še gozdno	A
tožne sreče zamegli njegov pogled, nepoznana	sladkost	ga opaja.Molče pritiska svojo deco na prsi	A
vse trpljenje; in žalost je veselje, trpljenje	sladkost.	V bleščečo meglo se širijo travniki, pod	A
ki jim je ukazalo drugo pot, morda je bila	sladkost	domotožja, ki jo je bil užil v prepolni meri	A
zavezanimi očmi in zaklenjenimi ušesi ... oj rajska	sladkost,	oj radost nedosegljiva!Kaj kaže nam, sirotam	A
umeknili, so utonili. V tistih urah sem okusil vso	sladkost,	ki jo more okusiti človek‐sostvarnik.Kar je	A
neumen. Zdaj pa vse novo življenje, vsa neizmerna	sladkost:	glej, tako varaš svojega moža!Ki toliko skrbi	A
... Ali tako je pač: kdor hoče uživati	sladkost	hrepenenja, naj si odseka rajši roko, nego da	A
Obstrmela je, bolest ji je segla v srce in	sladkost	obenem; kajti videla je svojega moža, ljubega	A
kako boš prosil na mojem pragu, in užival sem	sladkost...	Vam vsem je bil gospodarjev gospodar, še vi	A
je bil gospodarjev gospodar, še vi uživajte	sladkost:	pastir, odpri mu duri na stežaj!« Pastir	A
zaželela in obšla jo je ob tej želji neznana	sladkost.	Vse je dozorelo v nji ob tisti uri, tisto noč	A
napojeno, kakor da je rosila nanj tolažba in	sladkost	iz samih nebes. Strma je bila pot; Jure je	A
gore. Jareb se je tresel; zmagoslavna, šumeča	sladkost	se je izlila v njegovo srce, toda pod sladkostjo	A
izpreletelo - napol je bil strah, napol je bila čudna	sladkost.	”Glej, razumela je, poslavlja se; toda poslavlja	A
sladko jed; uživa, toda okušati ne more in vsa	sladkost	je zapravljena...“ Zaspal je vtretjič.	A
šle iz srca vse do zadnje in ostala je sama	sladkost.	”Kaj bi se človek jezil?“ je rekel napol	A
kakor zaslužen kruh in nam samim je bila večja	sladkost	nego vam.Prijazen pogled sovražnika in tujca	A
sem bil kdaj tako drag, da bi ga izpreletela	sladkost	ob samem mojem imenu, da bi vzel ob težki uri	A
svojo ljubico? Že naprej sem, tepec, užival	sladkost	svoje zmage: odidem, glavo pokonci, visok in	A
težko pri srcu, zakaj mi nisi povedal?“ Veliko	sladkost	je čutila Hanca ob tisti uri; tisto največjo	A
je čutila Hanca ob tisti uri; tisto največjo	sladkost,	ki jo je občutil Zveličar, ko je zadel križ	A
prišel!“ Dolgega čakanja, veselega svidenja	sladkost	-- vse izgubljeno za zmerom. ”Kaj si napravil	A
latinsko šolo, že na jesen, čez dva meseca... Kakšna	sladkost	je bila v tem pričakovanju!Na jesen, čez dva	A
pokrajino pod seboj in spreletela ga je neznana	sladkost	ob toliki lepoti.Z živimi očmi je videl cvetočo	A
sam! O stokrat grenkejša grenkost, če je srce	sladkost	občutilo!Kje me je rodila mati, nesrečnica!	A
njiva!“ so pele gosli. Otrok je slišal pesem in	sladkost	mu je prešinila srce. ”Glej, velik je svet	A
je v mojem srcu. In ob tisti uri je okusil	sladkost	trpljenja; kakor rodovitna njiva je trpljenje	A
za Marto. Mlad je bil, še brez brk, in tiha	sladkost	ga je spreletela po životu. ”Če bi bilo moje	A
skoro prestrašil; in vendar me je prešinila	sladkost	od glave do nog.S pestjo je ne boš ugnal, sem	A
odela preko glave, da bi še glasu ne slišala.	Sladkost,	tako globoka, skoro bolečini podobna, kakor	A
je izlila v srce nerazumljiva, skoro bolestna	sladkost.	”Samo troje steklenic!“ je štel Stožer.	A
se ozrla proti oknu, ga je spreletela neznana	sladkost	- slutnja sreče, kakor je ni sanjal v nizkotah	A
bi ti bilo pri srcu, prav počasi bi srebal to	sladkost,	nalašč bi čakal ter se obotavljal, preden bi	A
je ta večer in jaz hočem, da ostane njegova	sladkost	za zmerom!“ Tinka se je nasmehnila.	A
vzdignil, iztegnil je obedve roki in velika	sladkost	se je razlila po njegovih licih. ”Gospod	A
knjige je, iz slovnice!“ Nič mu ni bila pogodi	sladkost	in prijaznost; zeblo ga je ob njej in bilo bi	A
če jih zmerjate s tepci? - Šarlatan, ki ima	sladkost	na jeziku, v srcu pa prijetne račune, bi jim	A
podobo, ob kateri najpozneje občutil vso tisto	sladkost,	kakor jo je občutil v trenotku, ko je bil prvikrat	A
sladkostjo; ne prepojen - zastrupljen; zakaj tista	sladkost	je bila kakor strup spoznanja in brezsramnevsevednosti	A
odskočil za korak, nato pa mu je sama cukrena	sladkost	nabrala lice v tisočere gube. ”Ti, prijatelj	A
sonce posijalo v izbo, sem bil zdrav. Neznana	sladkost	se mi je prelivala po telesu; čisto sam in naskrivaj	A
nog me je prešinila v tistem trenotku čudovita	sladkost,	iz prijetnih spominov in iz lepe noči porojena	A
srebali mi drugi grenko vodó. Kjer je bila domá	sladkost	in lepota, povsod so se jim odpirala vrata na	A
bilo, da sem jim bil pustil toliko časa vso	sladkost	in lepoto in da nisem bil posegel po svojem	A
bilo žlahtno vino v njih; povsod, kjer je bila	sladkost	in lepota, so se mi odpirala vrata na stežaj	A
samih ustnicah, v enih samih očéh, kakó globoka	sladkost	je v eni sami kretnji, v hipnem pogledu, v komaj	A
življenja, med upi prihodnosti, je vstajala globoka	sladkost	in je polnila srce do vrha, vstajalo je iz njih	A
kadar se vrnejo vanj, potem ko so bili okusili	sladkost	sveta.In vrnejo se vsi ...	A
v srcu, kam. Iz velike bolesti je pozdravila	sladkost,	je tiho zaklicalo poželenje po ljubezni. Ne	A
je za gorami, ampak zarja je ostala. Saj je	sladkost,	če človek le čuti, da je bil nekoč otrokin da	A
Grivarja je izpreletela v obraz in v telo čudna	sladkost;	okrenil se je, ker se mu je bleščalo.In ko se	A
Srce pa ni vedelo nič o takih besedah.	Sladkost	iz davnine ga je polnila do vrha in se je prelivala	A
isočkratno. Samo zato so tekle solze, da sem občutil	sladkost,	ko mi jih je brisala usmiljena roka!Samo zato	A
telesom, z mislijo in srcem potisočerim njeno	sladkost!	Za sedem po hudodelsko zapravljenih let si ustvarim	A
ves omamljen, mreno pred očmi, v srcu strah in	sladkost.	Po mračni ulici se je podila vriščeča jata otrok	A
”Iz bridkosti --“ -- ”Čokolada!“ ”	Sladkost	porojena!“ -- ”Za gospoda Mayerja z veliko	A
pogledal ni. ”Še štirinajst dni bomo uživali	sladkost	njegovega obraza in njegove besede; še štirinajst	A
poželenja ... vzrasle morda iz preživih misli na	sladkost,	ki je blizu ... in za vsako sladkostjo se plazi	A
povrnil sam in je občutil povrhu še ukradeno	sladkost	dobrodelnosti ... Naslonil je župnik glavo	A
svoj greh? Lepo ste napravili, res: sebi greha	sladkost,	meni pokoro zanj!Ampak zakaj tako strašno pokoro	A
kjerkoli, kadarkoli čaka radost, prijeten počitek,	sladkost	brez utrujenosti, plačilo brez dela.Čemu bi	A
kesanju laže in ker je občutil prijetno, mehko	sladkost	ob premišljevanju svoje nesreče in zapuščenosti	A
da je smrt na dnu, ali čudna, težka omamljiva	sladkost	je bila v tej zavesti. Črna gosta voda mu je	A
lepa kakor sanje; tja sva strmela in čudesna	sladkost	je polnila srce; nič več ni bilo v njem strahu	A
polagoma, z vso zavestjo. Da je to vsa moja	sladkost	in vsa moja ljubezen - in da še kesanje, da	A
agoslovil!“ ”Veliko ste trpeli, da vam je trpljenje	sladkost!	“ Dolgo je molčala; nato je vprašala s hitrim	A
Kam pa ti, Luka?“ je vzkliknil krčmar in vsa	sladkost	je izginila z njegovega obraza, ki je bil nenadoma	A
njenih očeh, in užival sem na račun prihodnosti	sladkost	kraljevanja, še predno sem bil kronan...Ampak	A
Zdaj pa je nenadoma začutil v srcu neko posebno	sladkost,	ki je bila skoraj sorodna škodoželjnosti. In	A
z njeno in božjo pomočjo. V tej ljubezni je	sladkost,	ki je ti nikoli ne boš občutil ...Mehak sem kakor	A
je bila vsa tista lepota zlagana, vsa tista	sladkost	le opojna prevara, tista luč le dimast plamen	A
jo ogleduje; ni več bolečine, skoraj da je že	sladkost	v tem lepem, tihem spominu.Tako je bilo ...	A
halji, neznanim grozam nasproti, v srcu neznano	sladkost.	Tiho, mirno je stopal Vid ob njeni strani, smehljal	A
paradiž še pred smrtjo. Tudi jaz sem občutil tisto	sladkost	in sem videl paradiž. Ko sem prišel na verando	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani