V srcu je zaslišal kakor glas usode, kakor povelje. »Ni ti dodeljeno, Iztoče, da bi pil sladkost z njenih ustnic, preden ne dovršiš dela. Ne nagne se ti cvet prej na prsi, doklèr ne izgovoriš: Dokončano, tudi ti, Irena, tudi tvoje trpljenje je maščevano!«