nova beseda iz Slovenije

skrinjo (457)


tega blagá nisem potreben, ga imam že polno      skrinjo.     - Zbogom!   A
lepe besede, mili pogledi - kaj še? Kar v      skrinjo,      pa skalo na pokrov!Kadar otrok doraste, zaluči  A
ízbo vleče, žalostno mu govorí: ”V tó‐le      skrinjo      sem jo vtaknil; ali kdo jo je izmaknil,   A
ti lažník!“ Ta beseda muca ujeda, enkrat      skrinjo      še pregleda, mirno govorí potem: ”Pismo  A
vrednost niso vedle; toži jih zató ljudém!“      Skrinjo      hitro pes pokrije, se obrne in zavpíje:   A
zapre duri naše. Tam v zgornjici odpre si      skrinjo.      Poišče sukna si in kril volnenih in plavih toplih  A
pisana, z rožami porisana, oj, ti dota moja! V      skrinjo      pamet vso sem del, v goro sem za zeta šel, pamet  A
pisana, z rožami porisana, oj, ti dota moja! V      skrinjo      pamet vso sem del, v goro sem za zeta šel, pamet  A
lagov si bradati. »Raj jo hočem, raj jo hočem v      skrinjo      zaklepati!« Aj, aj, ajajaj, v skrinjo zaklepati  A
hočem v skrinjo zaklepati!« Aj, aj, ajajaj, v      skrinjo      zaklepati. Mati pokliče pridne dekliče Mati  A
vzet′! Je pikasta, lisasta, šepasta, vegasta,      skrinjo      pa polno ′ma suh′ga zlata. La la la ...   A
živžav. Ostali smo štirje: gospodar je sedel na      skrinjo,      si uprl glavo na dlan, babica je popravljala  A
hišo. Nanca in Kati sta jo hitro spravili v      skrinjo.      Tako se je začelo veselo in polno življenje  A
vrat, pomagajo ponekod prenesti težjo omaro,      skrinjo      in posteljo, ali pa previdno sunejo kako stvar  A
Kupil jih je mlad mizar. Naredil je iz nje      skrinjo,      posteljo in zibelko.Jelki je bila najbolj všeč  A
znance trepljal po ramenu, pobožal sem staro      skrinjo,      ki smo jo otroci kljub materinim grožnjam tako  A
se oprijel roba peči in se počasi spustil na      skrinjo.     Potegnil je robec iz žepa in si začel otirati  A
mi jo je potegnila iz rok, se postavila pred      skrinjo      s svojim velikanskim telesom in rekla, da se  A
je pogum takoj splahnel z lic. Ded je odprl      skrinjo      in pobral iz nje kadetove priboljške, mu jih  A
in . / . /112 . / . / jo v veži posadila na      skrinjo.     Justina je nekaj časa hlipala, nato pa je začela  A
odkrehnili. Nato so odložili svoje obledele kape na      skrinjo      v veži, dvignili krsto in jo odnesli iz izbe  A
zlovešči krokar, Šmonov Izidor. Sedel je na      skrinjo      v veži in trdno rekel: - Zdaj je šla  A
je stopil po veži, kakor tat. Položil je na      skrinjo      svojo culo in ptičnico ter sedel.Ko je pokrov  A
je samo cmokanje z usti. Martinu so dali na      skrinjo      pri peči nekaj krompirjev; ves dan ni nič zaužil  A
močnika, ki mu ga je bila gospodinja postavila na      skrinjo      v vežo. Potem je nanesel drv v kuhinjo, gospodinja  A
je počasi in zelo previdno položil lonec na      skrinjo.     S hrbtom roke si je obrisal viseče brke, ki si  A
najhujšega sovražnika. Ob steni med mizo in      skrinjo      stoji Boris in ga drzno motri. Pribočnik  A
se je vrnila v bajto, skočila v sobo, odprla      skrinjo,      potegnila iz nje črno pikčasto obleko, kakršne  A
narahlo obrisala znoj. Nato se je ozrla na      skrinjo,      ki je na njej imela svojo drobno šaro: molitvenik  A
ker je zmerom spal, je popoldne prinesel težko      skrinjo,      jo položil sredi izbe, izpustil mastno kletvino  A
»Tamle sédi,« je rekel Peter in mu pokazal      skrinjo      pri vratih. Venc je ponižno sédel, kamor  A
imel na sumu, da bi raje svoje denarje trpal v      skrinjo      in nekoliko skromneje živel, ko ne bi Doroteja  A
svetišča, največje je v onem, kjer imajo Zlato      skrinjo.      Pri dogorevajočih ognjih je stal tudi župnik  A
hoteli odložiti, da bi se pripravili na Zlato      skrinjo,      na pot k Trem modrim, kamor mora človek stopiti  A
Magdalenka se smeje od radosti, ker bo videla Zlato      skrinjo,      ker jo bojo prenesli v cerkev Svetih treh kraljev  A
sabo, navzgor; zato vsi ti ljudje vidijo Zlato      skrinjo      potovati zgoraj pod oblaki, vidijo jo, kakor  A
poletela čez spomladansko pokrajino za Zlato      skrinjo,      kakor bodo storile to jutro duše vseh kelmorajnskih  A
Tam jo bo našel, Katarino. In Zlato      skrinjo,      obe. In ko so za njim ostali zvoniki Landshuta  A
smej se, Windisch, jaz sem jo videla, Zlato      skrinjo      na nebu.Povsod je bilo vse pod vodo, ljudje  A
prosili nebesa, da bi nam dala videti Zlato      skrinjo,      ki smo ji bili že tako blizu, molili smo tudi  A
to so vrata v onstranstvo, kdor hodi za Zlato      skrinjo      v Kelmorajn, to zlahka in dobro razume.Stale  A
so mnogi med njimi zagotovo že videli Zlato      skrinjo.     Edina sled, na katero je naletel, je bil pravzaprav  A
tista noč, ko se romarji odpravljajo za Zlato      skrinjo,      ki plava nad njihovimi glavami, vsi jo vidijo  A
novo in novo lepoto med svojimi zidovi Zlato      skrinjo,      v kateri so našle miren počitek kosti Treh modrih  A
hoče reči, da si lahko Katarina pogled na Zlato      skrinjo      plača s svojim telesom?Da, to hoče reči, ali  A
zaškripljejo, to je čuvaj na nočnem obhodu, spusti      skrinjo      in teče proti izhodu, tatica svetosti in blagoslova  A
Kdor še ni bil v kölnski katedrali, lahko      skrinjo      Treh modrih tudi pri svetlobi prav lahko zamenja  A
pri svetlobi prav lahko zamenja z Engelbertovo      skrinjo,      res je, da sta različnih velikosti, a človek  A
ulico, Amalija, reče Katarina, si videla Zlato      skrinjo?      jaz sem jo videla; ne govori, reče Amalija,  A
vrgel stol v steklenice na policah, glasbeno      skrinjo      razbil, mize zmetal v okna, se penil in rjovel  A
duhovnik z izbranimi besedami opisoval zlato      skrinjo      Treh modrih v daljni kölnski katedrali, ker  A
zatrjevali, da so imeli vso noč pred očmi zlato      skrinjo      Treh modrih iz velike, kot hrib velike cerkve  A
kot hrib velike cerkve v Kelmorajnu, zlato      skrinjo      na oltarju, okovano z dragimi kamni in zlatimi  A
petdesetkrat avemarijo, da bi ji bilo dano videti zlato      skrinjo?     Zaljubljena je, bila je v meniški celici s Simonom  A
v daljno deželo, polno nevarnosti. Za zlato      skrinjo,      s strahom in upanjem v srcu.Z mojega okna se  A
Jurija v hišo. Tam odpre veliko pobarvano      skrinjo,      ki je imela pokrov znotraj ves pokrit s svetimi  A
hodil nekaj časa semtertja, potem pa je odprl      skrinjo,      vzel debelo knjigo, jo zavezal v rdečo ruto  A
zapravlja skrivaj in ne spravlja na tihem v svojo      skrinjo.     Naj umrje potem mož ali žena, bo vdovec ali vdova  A
Tone in France sta delala postelje, omare,      skrinjo,      zibelko in kar je drugega potrebnega pohišja  A
preprositi. Drugega jutra je prepeljala samotež svojo      skrinjo      h Gričarju, da bi se tam nastanila. »Oh, Cila  A
Korbinka Cilo na dvorišču z vprašanjem, kam pelje      skrinjo.      »K teti,« je dejala Cila.  A
pripoveduje, kako je celo kralj David poskakoval pred      skrinjo      miru in sprave?A tako daleč nazaj v stare čase  A
kakor pa pod svojo kožo! - »Jaz jima razbrskam      skrinjo,      posteljo, vse predale, vse obrnem narobe!Ali  A
vzdignila in prenesla pezo svojega života na      skrinjo      pri vzglavju. Potem je pravila.   A
pod slamnico spravljajo svoje vrednote, ne v      skrinjo,      in sta mu bila zastonj trud in junaštvo, ko  A
zastonj trud in junaštvo, ko je s sekiro odklepal      skrinjo!     ‒ Zatorej si zapomnimo, da še vlomilcu hodi navzkriž  A
je za mano kričala ‒ ankršt grdi! ‒ Nemara je      skrinjo      zapazila vlomljeno. Če se jim zdaj le prikažem  A
terjati. Potem se je tiho spravila nad svojo      skrinjo,      zlagala vanjo svojo revščino in požirala solze  A
vzel s seboj, druge stvari so pometali nazaj v      skrinjo.     Nančo in čevljarja je imelo, kaj je v testamentu  A
v kraj, obleko in perilo je pometala nazaj v      skrinjo      in jo zaklenila. »Veš, da te moram koj naznaniti  A
David lahko brez davka in greha plesal pred      skrinjo      zaveze.Danes, kdor bo hotel plesati pred skrinjo  A
skrinjo zaveze. Danes, kdor bo hotel plesati pred      skrinjo      zaveze, ne mezinca na bedrih ne bo smel vzdigniti  A
spremila. Ko je hči zlagala tisto malo obleke v      skrinjo,      kamor ji je pokazala gospodinja, je mati za  A
smejalo ob teh darovih in je zaklenila prigrizke v      skrinjo.     Ko se je naredila noč in je bila sama v kamrici  A
Ančka pa je bila žalostna. V      skrinjo      so se ji nabrali štrukeljčki, ker ni bilo prilike  A
denarja; je dal denarnico Ančki: »Zakleni v      skrinjo!     V hlevu ni nič kaj varno.«   A
kamro. V temi se je na pol slekla in sedla na      skrinjo.     Nič ni mogla misliti, s prsti je svaljkala trak  A
Tamkaj je postavila luč na mizo in sedla na      skrinjo.      »Moj Bog, kaj je to!«   A
stran 74 . / Ančka je vzdihnila in sedla na      skrinjo.     Janez je postavil vino na mizo.   A
pogledati v lice. Janez je sedel k njej na      skrinjo      in se smehljal.Beli zobje so gledali izpod navihanih  A
spogledala in izpila. »Čakaj!« Ančka je odprla      skrinjo.     Velik kos šarklja se je zasvetil v njej.   A
Ančkina mati sani samotežnice pred Mokarja. »Po      skrinjo      sem prišla,« je nagovorila Mokarico, ki jo je  A
Mokarico, ki jo je srečala v veži. »Po kakšno      skrinjo?     « se je zavzela mama. »Po Ančkino!«   A
Še in še sta govorili, hlapca sta pa naložila      skrinjo      na samotežnice. Miha jo je postavil s tako silo  A
nerazločne besede. XVI Ko je Ančkina mati vlekla      skrinjo      proti domu, so jo ustavljali ljudje in jo izpraševali  A
sveženj z roko, pa ga spet postavila nazaj na      skrinjo      in sedla poleg njega. »Še enkrat bom pokleknila  A
Za mano.« Lojza je odložila sveženj na      skrinjo      v svoji sobici. »Glej, Francka!  A
iz hiše, kmalu za njo je privlekla Jera svojo      skrinjo      na dvorišče in kričeč in zmerjajoč bežala k  A
priropotala s samotežnim vozičem, naložila nanj      skrinjo      in jo odpeljala. Francka se ji je skrila v hlev  A
trenutek ‒ kakor se skrči tatu srce, ko seže v      skrinjo      po denar, če poči debeli pokrov. Strese se,  A
ga ne boš videl božjaka, če ti izprazni vso      skrinjo,      sitnosti in pota imaš pa navsezadnje vendarle  A
na to uro. In res, omara za omaro, skrinja za      skrinjo,      živina, vprega, orodje, stroji in vozovi, vse  A
je imel vsaj kobilice. Ti bomo že zaklenili      skrinjo!     “ Komaj je tako premislil, ga je uščipnilo  A
bi našel kaj ostankov pod mizo, pod zofo, pod      skrinjo,      pa ni bilo nobenega.Išči še ti, da bo druščina  A
Ivan Grohar, ti spiš dolgo spanje. Dal bi      skrinjo      cekinov, da bi ti mogel reči le še eno samo  A
pripravljata nanjo. Ona si je nakupila polno      skrinjo      perila, tudi poročna obleka je bila že v delu  A
čudno zgodilo ...“ Moja nevesta je šla, odprla je      skrinjo      in je prinesla svojo belo obleko in prinesla  A
svet in ni pustil, da bi jo ljudje zaklepali v      skrinjo;      tudi ne pusti, da bi očitno pljuvali na njegovo  A
stari, brezzobi, skopušni teti, ki zaklepa v      skrinjo      svoje plesnive krajcarje; toda kobilica mi je  A
zakričala nad njo, ker je bila trudna in je sedla na      skrinjo,      bi zavpila in zajokala od žalosti.Udarila bi  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA