nova beseda iz Slovenije
Ti si pa naš. Molk. Marek | sklonjen | nad šahovnico, Dedal stoji in ga gleda. Marek | A |
steklenico in jo spet spravi za suknjič. Emerik je | sklonjen | na klavir.Nenadoma se vzravna, zasede ustrezno | A |
vaš ... Mlajšega pa nekaj tare in obraz ima | sklonjen. | Naj se pazi na cesti ... | A |
nerodno zlepljenim iz sivega papirja; globoko je | sklonjen | nad knjigo, glavo naslanja ob levo dlan.- V | A |
in odide na hodnik; vrata so odprta; on stojí | sklonjen | globoko v hodniku in posluša. POLJANEC skoro | A |
zapre vrata, postavi svečo na mizo pred zofo; | sklonjen | je, njegov obraz je objokan; tiho, jokaje; | A |
stiskajo, da ne podere se stavba na nje. Tiho | sklonjen | vase jim kažem pot na polje ‒ da iz vrtenja | A |
temno in razrito! Bolj ga ljubim, ki gre mimo | sklonjen, | z mislijo ubito. Ne hodi vame brez bojazni | A |
Če ni popotnikov. Je to sam Bog, ki | sklonjen | je nad vesla in nad drog? Ki sklonjen je nad | A |
vesla in nad drog? . / . / stran 28 . / Ki | sklonjen | je nad vesla in nad drog. Ki s pajki lačnimi | A |
bolšči v zvezek, zdaj se obrne k očetu, ki je | sklonjen | nad čevljem. »Kaj bolščiš vame? | A |
Nato je postelja zaškripala, ker se je oče | sklonjen | k tlom obuval. »Ali nimaš zlati čas vse popoldneve | A |
bilo odprto v poletno noč. Zdravnik je bil | sklonjen | nad belo posteljo in nad bledim bolnikom.Počasi | A |
reče teta. . /\ .. stran 243 . \/ Stric pa je | sklonjen | nad krožnikom in nabada kos polente; resen je | A |
ko da hkrati sedé dremlje, takó je z glavo | sklonjen | naprej.Tedaj se od nekod spet vrača deklè in | A |
rokami pred njegovo glavo, a mornar je kar naprej | sklonjen. | Samo zaradi žerjavice, ki se zasveti pred njegovo | A |
se je, ker je čutil, da bi bilo, ko bi ostal | sklonjen | ob nji, dokaz prisrčnosti, ki se ji je ona s | A |
glas pod tistima njenima trdima vejama. Tako | sklonjen | nad njo je za čas pomolčal, da bi ga tiste roke | A |
vsakega tirana pomlad za človeško zemljo. | Sklonjen | je bil nizko k nji, ker ga je njena roka tesno | A |
in onemu, in kadar se zvečer vrne domov, ves | sklonjen | in skrušen, se opere in navečerja krompirja | A |
junak, vselej se mu nekam mudi, nekoliko je | sklonjen | naprej, nezadovoljen s svetom in seboj, hiti | A |
nemara povsem drugače odvijalo. Zasukal se je in | sklonjen | planil proti vratom.Zunaj je zaslišal glasove | A |
nalahno spustil med zverine. Takrat, ko bo | sklonjen, | ko bo prosil.Niso ga zlomili. | A |
Vsekakor je bil tudi to noč, ko je oče obtičal | sklonjen | nad praznim vrčem vina pod napisom HISHNI SHEGEN | A |
omahovali za oknom. Rihard je bil že čisto | sklonjen, | oni pa so nekaj zateglo peli. JEZIK Z MOŠNJO | A |
drugo me je držal za vrat. Krčevito je bil | sklonjen | na mojem telesu.Ječal je in stokal, s tistim | A |
je mulc začel Feliksa suvati v trebuh, tako | sklonjen | je naglo mlel udarce v njegov trebuh, da bi | A |
oboževana usta, . / . / stran 73 . / suženjsko sem | sklonjen, | opazujem vsak vzgib samotnih njenih ust. | A |
smrtnem naporu. Se mu zdi, da mu je uspelo, ko | sklonjen | in zasopel naslanja glavo na prazno steno. | A |
na debelo. Obrnil je ključ v žabici in tako | sklonjen | je s kotičkom očesa videl moške postave, kako | A |
nepričakovani udarec po temenu. Obsedel je, | sklonjen | nad šahovnico in ni se premaknil.Pred vrati | A |
ure nepremično sedel za svojo pisalno mizo, | sklonjen | nad arhivalijami, zbežati in odmrgoleti s takšno | A |
ramena so ostala dvignjena, hrbet niti malo | sklonjen, | roke prav nič tresoče, ustne trdno stisnjene | A |
pridružil. S kotičkom očesa ga je opazoval, kako | sklonjen | drvi poleg njega, v desnici trdno držeč avtomat | A |
Tekel je in tekel, naravnost naprej, globoko | sklonjen | v smeri gibanja, kot bi premagoval velik zračni | A |
rokav, in sanitetno torbico na hrbtu je nizko | sklonjen | pritekel iz iste strani kot prej častnik in | A |
Čepel je že skoraj minuto in je previdno vstal, | sklonjen, | da bi si pretegnil boleče noge, ko so se v rob | A |
Jerico neki šum, in zagledala je Gašperja, ki je | sklonjen | v postelji strmel v okno. »Kaj pa je, Gašper | A |
Ogibal se je znancev in taval sam brez cilja, | sklonjen | na mračne misli, po okolici, koder je slutil | A |
privzdignil plahto na vratni odprtini in globoko | sklonjen | pokukal v notranjost.Pasje delo, Mariška! | A |
priljudnost je izražalo njegovo lice, ko je globoko | sklonjen | stisnil njeno roko.Pred predstaviteljem najvišje | A |
ali pojdemo naprej ali nazaj?« je vprašal Mik, | sklonjen, | opirajoč roki ob koleni in s pritajenim nasmeškom | A |
tovariši so vzeli jetnika v sredo. Mušić je korakal | sklonjen, | kakor bi nesel vso žalost tega sveta na hrbtu | A |
je ujelo z Bajićevim, ki je klečal pri njej, | sklonjen | čez njeno glavo.Njegovemu prisiljenemu in žalostnemu | A |
nizke duri, ki so zaškripale v nasajalih, in | sklonjen | je stopil v ubožno izbo, kjer je ob vzhodni | A |
Mimo je šel Janez. | Sklonjen | je vlekel za sabo samotežen voz. »Kam gre v | A |
povelje in v trenutku je klečal pred njo do tal | sklonjen | načelnik palatinske legije v bleščeči opravi | A |
usliši me in odvrni Morano!« Tunjuš je vihral | sklonjen | na konjskem vratu, kakor bi ga gonili vedomci | A |
je bil prefekt na tleh in je poslušal globoko | sklonjen | povelje despotovo.Mladi gizdalinček pa je pomežiknil | A |
Bil je taka prekla, da je moral stati čisto | sklonjen, | drugače bi mu segal vrhnji tram na pragu prav | A |
zadregi, ker me je še vedno držal za roko in se mi | sklonjen | pričakujoče, skoraj vedro zatapljal v obraz | A |
Vse tri moje sveče so ji ožarjale obraz, ko je | sklonjen | obždel za mizo.In tedaj sem jo prvič videla | A |
križevega pota. Klečal je, v pasu tako močno | sklonjen, | da bi se nagnil samo še za ped, pa bi se s čelom | A |
prihitel mimo človek s privihanim ovratnikom, | sklonjen, | roke v suknji; stopil je malo bližje, da bi | A |
bilo več, nič se ni svetilo. Tresel se je, | sklonjen, | omahujoč je stopil s kupole, šel je naravnost | A |
koščeni prsti, je bil kakor stoleten starec, | sklonjen | preko groba. »Kruha mi prinesite pa | A |
duri. Doktor Detal je vstopil v izbo, nekoliko | sklonjen, | s prijetnim smehljajem na ustnicah. ”Kako | A |
prišla Mate in učiteljica; on je šel nekoliko | sklonjen, | kodri so mu bili padli globoko na čelo, smehljal | A |
stopil s širokimi, počasnimi koraki, nekoliko | sklonjen, | težak in okoren.Stopil je h gruči, zamahnil | A |
porastla roka je bila gola do nad komolca. Globoko | sklonjen | je bil v pasu in je oklepal z levico vrat ženske | A |
še!“ Smejal se je še zmerom, naporno sopeč, | sklonjen | globoko na mizo. ”Še dolgo! | A |
kakor večerno nebo izza drevja. Život je bil | sklonjen, | utrujen in noge so hodile neokretno, ko se je | A |
plašnimi očmi, noge še na pragu, samo život | sklonjen, | tako da bi lehko brž zaprl duri in izginil, | A |
spremljevalec je šel par korakov zadaj, nekoliko | sklonjen, | dolgočasen in zaspan.Jereb se je zdrznil; očí | A |
odprtimi, praznimi, vodenimi očmi; nekoliko | sklonjen | je bil, okrogel, debel, tolste roke na tolstih | A |
sem došel Malinovca, ki je stopal počasi, ves | sklonjen; | spoznal sem ga šele, ko sem okrenil glavo ter | A |
neumnost, morda so vse to samo sanje. Moj hrbet je | sklonjen, | ker mislim, da stoji smrt za menoj.Ali ni to | A |
se branil, ko bi vedel kako!“ Dolgo je stal | sklonjen | nad kamenjem in je izbiral.Razločil ni v temi | A |
sme ostati tam ...“ Še hitreje je šel, globoko | sklonjen, | in je izpregovoril s čisto otroškim, jecajočim | A |
sem ga, kakor je sedel pred menoj, nekoliko | sklonjen, | roke na kolenih; kakor me je gledal z živimi | A |
pretrpel in ki ima zategadelj hrbet še zmerom | sklonjen, | pripravljen na nove udarce, četudi ni nikogar | A |
Hladnikovega življenja nikdar ne!“ Počasi, | sklonjen, | s trudnimi koraki je stopal po široki cesti | A |
prikazal se je stari župnik v ornatu. Globoko | sklonjen | je počasi in trudno stopal proti oltarju; venec | A |
ob njem, kakor da je bil vzrastel iz zemlje. | Sklonjen | je stal, gledal je naokoli, iskal je in štel | A |
166 . / Molče plete Fortunatova teta, tiho | sklonjen | nad škorenj krpa Heler. Veselo, kakor v pesmi | A |
Bogomir sede na stol. Starec pa stoji | sklonjen | pred njim.Zagleda se v črte njegovega obraza | A |
upehala. Šele čez čas si je domislil in še vedno | sklonjen | rekel Jelši: »Pojdi po svojih opravkih, Črna | A |
plane dekle v vežo in Domen je sam premišljal, | sklonjen | ob skladanici in naslonjen na polena.Ko so se | A |
zapazili, ko ne bi bil v zasenčju in ob drvih | sklonjen. | Vse je lahko razločil, kaj so govorili. | A |
Marko ni vedel drugega reči. Jok, ki je sedel | sklonjen, | se je zravnal in prijateljsko udaril Marka po | A |
je »prsi ven, trebuh noter« soldaški pokonci | sklonjen, | roke pod hrbtom držeč, šetat hodil, korake broječ | A |
svinjarite po cerkvi,« se je zadrl naš Imre in stekel | sklonjen | in s pištolo v roki ob grmovju okrog po položaju | A |
cev za širokim koničastim parobkom. France je | sklonjen | med grmovjem odpeljal svoje na levo od jeznoritega | A |
postoje. . /\ .. stran 86 . \/ Vinko krene | sklonjen | ob konjskem vratu oprezno naprej, zavija zdaj | A |
Samo malo misli počivati, samo malo. | Sklonjen | čepi v velikem zametu.Občuti, da mu prijetno | A |
Lesnikov Korle je hitro obrnil konja. | Sklonjen | na konju je podrl enega vojaka, ki je bil pomeril | A |
nemirne na belih in črnih tipkah, njegov obraz je | sklonjen | na prsi, oči so težke, lica hladna in brez krvi | A |
katerega je tako neizmerno ljubil, tisti se je | sklonjen | na mizo zvijal v težkih bolečinah, ker ga ni | A |
zraven Bisera na zeleni polivinil. Obraz je malo | sklonjen | in oči niso ostre, zrenje, ki gre iz njih, zelo | A |
notranji kljuki desnih vrat. Z glavo je tudi | sklonjen | malo dol, ko je hkrati sklonjen v desno, in | A |
glavo je tudi sklonjen malo dol, ko je hkrati | sklonjen | v desno, in oči ima obrnjene bolj gor, da nemara | A |
napeto utripa in je ostro vidna, čeprav je obraz | sklonjen | in so čez zrkli povešene goste trepalnice in | A |
se celo še zmeraj malo maje in ima obraz zelo | sklonjen | in mogoče tudi oči zaprte.Tako jo potem pusti | A |
zelo spuščene ob nji navzdol, obraz pa ni več | sklonjen, | ampak gre naravnost, kjer je reka in na drugi | A |
srca ni videti, ker je ves gornji del telesa | sklonjen | čez prsi, kjer je srce. Zdaj pa zdaj, v zelo | A |
šinil kot blisk mimo njih. Z eno roko v žepu in | sklonjen | do tal, je bil videti pripravljen na boj.Mario | A |
velike salone odvedli v delovno sobo, kjer je | sklonjen | nad svojo mizo sedel kardinal, zatopljen v neke | A |
da ga pozorno proučuje. Njegov mrki obraz, | sklonjen | tako, da je bilo moč videti le linijo nosu, | A |
Čuvaj je šel nazaj za pult. | Sklonjen | nad vodno pipo si je izplakoval usta in pljuval | A |
Medtem ko sem si prižigal novo, sem ostal | sklonjen | naprej, nato sem vnovič sedel in zazehal. "Bog | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |