Ovil si je okoli prstov svoj dolgi molek in je pokleknil tik ob oltarju pod prvo postajo križevega pota. Klečal je, v pasu tako močno sklonjen, da bi se nagnil samo še za ped, pa bi se s čelom dotaknil kamenitih tal. Ustnice so se premikale, molitve pa ni bilo iz srca, prazne in zbegane so bile misli.