nova beseda iz Slovenije
JAKOB | RUDA | DRAMA V TREH DEJANJIH OSEBE | A |
DRAMA V TREH DEJANJIH OSEBE JAKOB | RUDA, | posestnik na Drénovem ANA, njegova | A |
ANA pride do vrat v obednico. JAKOB | RUDA | iz obednice. ČETRTI PRIZOR | A |
PRIZOR Prejšnji. J a k o b R u d a | RUDA | precej velika, suha postava; polna temna brada | A |
MARTA: Broša? | RUDA: | Rekel je, da pride ... da ima nekaj posebnega | A |
Prejšnji. T r o j e d e l a v c e v | RUDA: | Bog vas sprimi; kako se vam godí? PRVI DELAVEC | A |
kako se vam godí? PRVI DELAVEC: Slabo, gospod | Ruda. | RUDA: Meni tudi. | A |
PRVI DELAVEC: Slabo, gospod Ruda. | RUDA: | Meni tudi.Zdaj je sploh slabo življenje na svetu | A |
in zdaj ne moremo več. . / . / stran 91 . / | RUDA: | Kaj torej mislite storiti? DRUGI DELAVEC | A |
DRUGI DELAVEC: Jaz imam otroke domá. | RUDA: | Zgovorite se z Bogom, ki je blagoslovil vašo | A |
Zató hočejo, da jim razložite, kaj mislite. | RUDA: | Čemú to, dragi moji?Storite popolnoma po svoji | A |
PRVI DELAVEC: Ali je to resno? | RUDA: | Za Boga!Kaj sem govoril s smehljajočim obrazom | A |
TRETJI DELAVEC: Mi nimamo kruha. | RUDA: | Jaz imam še manj; jaz nimam zraka, da bi dihal | A |
otroke - ANA: Ah, oče! . / . / stran 92 . / | RUDA: | Ničesar?Žalostno! | A |
Potrpite, prosim vas, ljudje, in pojdite. | RUDA: | Kadar boste lačni, - tam so moje njive; mislim | A |
hotela, da bi nič več ne videla in ne slišala. | RUDA: | Ti imaš previsoke želje; to ni tako lahko.Zatisni | A |
Recite oče, kaj naj storim? . / . / stran 93 . / | RUDA: | Pojdi igrat na klavir in igraj kaj veselega | A |
Ali niste ničesar zahtevali od mene, oče? | RUDA: | Jaz?- Ne. | A |
PRIZOR M a r t a. R u d a. D o b n i k | RUDA: | Bog te sprimi, Dobnik; samo ti si mi ostal zvest | A |
mirno in počasi: Torej ti nikakor nočeš - | RUDA: | Ne, jaz nikakor nočem.Tvoja pomoč bi me ne rešila | A |
Ali boš čakal, da te vržejo na cesto? | RUDA: | Kaj mislim storiti?Predstavljati si ne morem | A |
DOBNIK: In prej je bila stvar drugačna? | RUDA: | Ti mi nisi oprostil nikdar; in prav si imel | A |
tvojem mestu bi se ne spominjal rad nánjo. | RUDA: | Ti si jo videl velikokrat pred njeno smrtjo | A |
DOBNIK: Zdelo se mi je, kakor da so objokane. | RUDA: | Tako se ti je torej zdelo.In njen obraz je bil | A |
Ona te je ljubila. | RUDA: | Resnično, to bi se dalo misliti ...A da bi si | A |
zaljubijo šele v mrliča. . / . / stran 95 . / | RUDA: | Molči, za Bóga; jaz nočem, da bi slišal samega | A |
Gledala je doli s čisto mirnimi očmi. | RUDA: | Zakaj, misliš, da se ni odločila?... | A |
DOBNIK: Kako? ... | RUDA: | Ti me razumeš ...A povej mi ti, ki si čisto hladen | A |
DOBNIK: Zdi se ti, da je vse izgubljeno zate? | RUDA: | Zame je vse izgubljeno. DDBNIK: Tedaj bi | A |
na vso nesrečo imaš otroka in to je sitno. | RUDA | po kratkem odmoru, zamolklo: Ostavi me. | A |
In Broš je bogàt. | RUDA: | Prijatelj, ti imaš strupene oči.Ti vidiš dobro | A |
Oprostite! - Ah, papa? | RUDA: | Dober dan, gospodična Alma.Odpre vrata v Anino | A |
Če sem te žalil, oprosti. | RUDA | stisne mu roko: Nisi me žalil.Hvala torej | A |
DEVETI PRIZOR A l m a. A n a | RUDA | Ani: Kadar pride Broš, pokliči me.Almi: | A |
Odide v obednico. | RUDA | iz ozadja. ŠTIRINAJSTI PRIZOR | A |
r o š. R u d a BROŠ: Dober dan, gospod | Ruda! | - Nikdar še vas nisem pozdravil tako odkrito | A |
pozdravil tako odkrito in od srca, kakor danes ... | RUDA: | Ah, to je krasno.Odvadil sem se že davno, da | A |
pozabljenega, osamljenega ... In pri vas, gospod | Ruda, | je to še posebno razumljivo ...Smrt gospe soproge | A |
gospodarske zadrege ... . / . / stran 102 . / | RUDA: | Gospodarske zadrege ... dà, dà ... izražate se zelo | A |
Nezgode, ki so zadele vas, zadele so tudi mene. | RUDA: | Ah!- Prosim, sedite! | A |
brez duše ... takorekoč navaden računski stroj . | RUDA: | Izvolite, to je vendar velik ovinek ... a govorite | A |
leden - oprostite - naravnost sovražen obraz. | RUDA: | Kako pridete do tega?Jaz vas poslušam jako pazno | A |
mimogrede, - kako mislite vi o ti železnici? | RUDA: | Zdi se mi, da je to vaša stvar.Ako upate, da | A |
Predvsem me je zadržavalo zanimanje za vas, gospod | Ruda. | RUDA: To je zame prevelika čast. | A |
je zadržavalo zanimanje za vas, gospod Ruda. | RUDA: | To je zame prevelika čast. BROŠ: Ne, resnično | A |
je v srce, ko sem bil čul o vašem polomu ... | RUDA: | Jako mehkosrčen človek ste, gospod Broš, to | A |
svojih koristi, da govorim iz sebičnosti? | RUDA: | Ne, ne, nikakor ne; kako bi si mogel predstavljati | A |
BROŠ: Gotovo, ne predstavljajte si tega, gospod | Ruda, | prosim vas ...Zakaj tačas je prišlo nadme nekaj | A |
sem se bil namenil, da govorim z vami ... Gospod | Ruda, | jaz ljubim gospodično Ano, vašo hčer ... RUDA | A |
Ruda, jaz ljubim gospodično Ano, vašo hčer ... | RUDA: | Ej, vraga, to ste naleteli slabo; to ni zdravo | A |
BROŠ: Kako mislite? | RUDA: | Jaz mislim tako: - govorite čisto naravnost | A |
kjer se lahko za trenutek odpočije in umiri. | RUDA: | Napala vas je torej sentimentalnost.Dà, - to | A |
kamor bi lahko položil svojo trudno glavo - | RUDA: | Ah. BROŠ: - in naposled! ... na obrazu vaše | A |
zunanji svet s svojim vsakdanjim hrupom ... | RUDA: | Skratka, namenili ste se, da sežete vmes ter | A |
BROŠ: A prosim, kako sem vas razžalil? | RUDA: | Za Boga, rotim vas, povejte mi svoje razloge | A |
- za kakšno ceno? BROŠ: Jaz vidim, gospod | Ruda, | da ste na čisto napačni poti. Dovolite, - govoril | A |
- govoril sem tudi v imenu gospodične Ane. | RUDA | vznemirjen: Povedati hočete ... BROŠ: Da | A |
te izvanredne sreče ... Opomnili ste, gospod | Ruda, | da vam je zavetje izgubljeno: vzprejmite ga | A |
je znano, ne pogrešam posvetnega blaga - | RUDA: | Dà, dà, dà, - in tako dalje.To je nekaka zamena | A |
BROŠ: Upal sem, da vam ustrežem. | RUDA: | Dà ... ne verjemite mojim besedam.Jaz sem gotovo | A |
BROŠ: Ne, jaz vas ne razumem. | RUDA: | Meni se dozdeva tako ... a to ne kali moje sreče | A |
Resnično moje? BROŠ: A gospod | Ruda. | RUDA: Nikar se ne radujte nad mano. | A |
BROŠ: A gospod Ruda. | RUDA: | Nikar se ne radujte nad mano.Resnično, - jaz | A |
106 . / BROŠ: Jaz ne zapazim ničesar ... | RUDA: | Če vi ne zapazite, potem seveda ...Pokličimo torej | A |
BROŠ: A kaj bi bilo? | RUDA | odpre vrata v obednico: Ana!... Pri vratih | A |
PETNAJSTI PRIZOR Prejšnji. A n a | RUDA: | Gospod Broš te vpraša, če hočeš biti njegova | A |
ANA: Jaz sem vam pokorna, oče. | RUDA: | Kako, Anica? ANA: Jaz sem srečna ... BROŠ | A |
BROŠ ji stisne roko. Nekdo trka | RUDA | gre proti vhodnim vratom na desni. DOLINAR | A |
I v a n D o l i n a r pri vhodu na desni | RUDA | med vsem pričetkom tega prizora v zadregi in | A |
... | RUDA: | Malo ste se postarali, vidi se, kakor, da ste | A |
vas vidim; pripovedovali so mi že veliko ... | RUDA: | O, jaz sem vedel to čisto natanko, da ne bo | A |
Če je res, tedaj je to vaša zasluga, gospod | Ruda. | Takrat, ko nisem imel nikogar, ki bi se hotel | A |
Zato bo kmalu treba, da napraviva najin račun. | RUDA: | Ne govorite o tem, prosim vas, ni mi ljubo! | A |
neprijetno, zakaj jaz ne vlačim rad dolgov za sabo. | RUDA: | Ej prijatelj, obšla vas je neke vrste zabavljivost | A |
ANA gre proti ozadju; Broš se ji približa. | RUDA: | Kam, Ana?... Vi Dolinar, ste spadali nekdaj takorekoč | A |
to je mogoče; tako se po navadi izražajo ... | RUDA: | Glavno je, da ste prišli do lepega imena; zdaj | A |
nji resnično dobrega. In to je žalostno, | RUDA: | Za Boga, odkod imate hipoma to mrzlo dušo?Ne | A |
ANA: Jaz ne pravim ničesar, oče. | RUDA: | Dà, tako je.Vi morda niti ne veste, Dolinar | A |
BROŠ: A zdaj je v kraju, vse pozabljeno. | RUDA: | To je ravno, kar se mi zdi neverjetno.Odpiram | A |
pričakovanega, mislim, da se ne zgodi na svetu nič. | RUDA: | Kako? DOLINAR: Nič ne. | A |
Tam je hladneje. | RUDA: | Dobro, pojdimo na verando.Brošu: Kaj mislite | A |
OSEMNAJSTI PRIZOR Prejšnji brez M a r t e | RUDA | Dolinarju: Vi ostanete seveda pri nas, da | A |
mnogo stvari; oprostite! . / . / stran 110 . / | RUDA: | A da se prikažete kmalu zopet ...Dotlej, z Bogom | A |
ANA: Pridem. | RUDA | odide v obednico z BROŠEM, ki pozdravi DOLINARJA | A |
Vzemi me s sabo, mati, jaz sem utrujena ... | RUDA | iz obednice. ENAINDVAJSETI PRIZOR | A |
ENAINDVAJSETI PRIZOR A n a. R u d a | RUDA: | Ana?... Stopi na prag in ko ugleda Ano, obstoji | A |
gospodične Ane ... ali je bilo morda narobe: Jakob | Ruda | je stopil pred gospoda Broša ... KOŽELJ: Ne | A |
to bo govoril vpričo Rude? DOBNIK: Gotovo. | Ruda | je človek, ki se ne briga za take stvari; ozmerjate | A |
bi bili ravno tako nemarni gospodarji, kot je | Ruda. | N, - Ruda bo plačal svoje dolgove z Broševim | A |
tako nemarni gospodarji, kot je Ruda. N, - | Ruda | bo plačal svoje dolgove z Broševim denarjem | A |
PRIZOR Prejšnji. B r o š BROŠ: Kje je | Ruda, | - in Ana?Zdi se mi, kakor bi se skrivali moji | A |
moti, da niso vsi obrazi tako veseli ... Gospod | Ruda | - tišje - prosim, odkritosrčno, - kakšen se | A |
proti durim v ozadju na levi in potrka: Gospod | Ruda! | Odpre. | A |
Odpre. Gospod | Ruda, | tako sami? RUDA znotraj: Kaj je posebnega | A |
Gospod Ruda, tako sami? | RUDA | znotraj: Kaj je posebnega?Pridem takoj ... | A |
PETI PRIZOR Prejšnji. R u d a | RUDA: | Kje me potrebujete? BROŠ: Ali gospod Ruda | A |
RUDA: Kje me potrebujete? BROŠ: Ali gospod | Ruda, | vaš obraz je tako temán. RUDA: To nič ne | A |
Ali gospod Ruda, vaš obraz je tako temán. | RUDA: | To nič ne dé; časih mi zlezejo obrvi navzdol | A |
Prosim, prepustite to stvar meni. | RUDA: | Tudi to? BROŠ: Gotovo vam je neprijetno; | A |
Gotovo vam je neprijetno; zakaj se torej mučiti? | RUDA: | Mene zabavajo številke in vas zabava kaj drugega | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |