ruda (101-200)

pride zvečer. BROŠ: Prosim vas, dragi gospod	Ruda,	razvedrite se.Jaz resnično ne razumem, zakaj	A
jaz sem v zadregi, kako bi vas izgovarjal ...	RUDA:	Torej pojdímo k njim ...A predno zaplešemo, bi	A
vratih: Prideva precej, da napravi Ana toaleto.	RUDA:	Ubogajmo tedaj in pojdimo.Proti ozadju.	A
DOLINAR: Izvolite. BROŠ,	RUDA,	KOŽELJ in DOBNIK odidejo. V obednici	A
... človek, - tu pišete grozovite stvari! In	Ruda	bo poslušal vaš govor? JUSTIN vzame papir	A
Odideta na desno. Odmor	RUDA	iz obednice. DEVETI PRIZOR R	A
obednice. DEVETI PRIZOR R u d a	RUDA	gre po sobi, potem sede v ozadje: Med vsemi	A
Ti si naročil, da bi govoril rad z mano?	RUDA:	Dà, Marta.Povem ti to‐le in ubogaj me: pospravi	A
MARTA: Kaj je s teboj Jakob?	RUDA:	Ne skrbi zame.V teh časih bi te ne imel rad	A
MARTA: A Jakob, - zdaj je vendar vse rešeno?	RUDA:	Nasprotno: jaz vidim, da je vse izgubljeno.	A
MARTA: Čemu vprašuješ to?	RUDA:	Ne; ljudje ljubijo tudi največje lopove.A recimo	A
MARTA: Ti si ves iz sebe; umiri se.	RUDA:	Pomisli, kaj sem hotel rešiti in kako sem rešil	A
To je minilo.	RUDA	mirno: Moj dom me ni hotel več poznati; pričel	A
MARTA: Za Boga, - Jakob!	RUDA:	In kako sem to mojstrsko napravil!Broš je prišel	A
mojstrsko napravil! Broš je prišel k meni: ”Gospod	Ruda,	jaz ljubim vašo hčer ...“V tistem hipu mi je bila	A
ničesar; nikjer bi ne imela lepšega življenja ...	RUDA:	Dà, dà, dà.To so take besede.	A
Mene je strah, Jakob, - ti govoriš blazno.	RUDA:	Zato hiti stran od mene. BROŠ in ANA iz	A
Prejšnja. B r o š. A n a BROŠ: Gospod	Ruda,	župan je doli.Vzprejmite ga vljudno, prosim	A
k sebi: on je zaupen človek in velik bedak.	RUDA:	Mislite? MARTA: Kaj iščeš, Ana?	A
Odide na desno spredaj.	RUDA:	Ubogaj, Marta, kar sem ti rekel. RUDA in	A
RUDA: Ubogaj, Marta, kar sem ti rekel.	RUDA	in BROŠ odideta. DVANAJSTI PRIZOR	A
Nocoj bomo čuli še veliko podobnega.	RUDA	in DOLINAR iz obednice. ŠTIRINAJSTI	A
. / Prejšnji. R u d a. D o l i n a r	RUDA	gre v ozadje proti desni in odpre vrata svoje	A
PETNAJSTI PRIZOR R u d a. D o l i n a r	RUDA	gre proti levi, obstane ob oknu, obrnjen od	A
Torej govorite. DOLINAR: Težko mi je, gospod	Ruda.	Ko sem stopil preko vašega praga, je leglo nekaj	A
ali če mi je na srcu blagor - koga drugega.	RUDA:	Kaj zahtevate od mene?Jaz sem zadnje dni tako	A
prenagljena in da naj se vljudno poslovi ter gre.	RUDA:	Čemu to?Kaj bi se vsled tega izpremenilo?	A
zakrpano suknjo ter si pripravil popotno palico.	RUDA	po kratkem odmoru, glasno in iskreno: Dajte	A
ŠESTNAJSTI PRIZOR Prejšnja. M a r t a	RUDA:	Stopi bliže, Marta.Ti si me iskala?	A
l j, A l m a, A n a in d r u g i pozneje	RUDA:	Bog vas sprimi! BROŠ: Kaj želite, gospod	A
Bog vas sprimi! BROŠ: Kaj želite, gospod	Ruda?	RUDA: Zdaj me vidite pred sabo, - brez hinavstva	A
BROŠ: Kaj želite, gospod Ruda?	RUDA:	Zdaj me vidite pred sabo, - brez hinavstva na	A
drugi gostje, ki ostanejo deloma med durmi.	RUDA:	Očitam vam, da niste bili odkritosrčni z mano	A
Nekateri odhajajo. Gospod	Ruda,	ali bi ne bilo dobro, da se malo odpočijete	A
- Kdo je blazen?	RUDA:	Nič ni posebnega, gospod Dolinar.Zdaj ste čuli	A
KOŽELJ odide. BROŠ: Gospod	Ruda,	prosim vas; izvolite v svojo sobo; lezite malo	A
doli recite, - naj bodo malo bolj tiho ...	RUDA,	BROŠ, MARTA in ANA odidejo v desno sobo v	A
ne vidite, kako se mu smeje v obraz? DOBNIK:	Ruda	naj bi končal celo stvar čisto enostavno. Spodil	A
mnogo tistega jasnega veselja - DOLINAR:	Ruda	se dovolj veselo poslavlja. JUSTIN: Vi mislite	A
Godci ne bodo godli samo v svojo zabavo. Gospod	Ruda	pleše solo, a meni se to ne zdi kratkočasno	A
Zmenite se zanjo! ... Govori v obednico: Gospod	Ruda,	ljudje tarokirajo! RUDA iz ozadja.	A
obednico: Gospod Ruda, ljudje tarokirajo!	RUDA	iz ozadja. PETI PRIZOR Prejšnji	A
PETI PRIZOR Prejšnji. R u d a	RUDA:	Kakšen ženin pa ste vi, gospod Broš?Ne držite	A
sem blazen. BROŠ: Svetoval sem vam, gospod	Ruda	- RUDA: Da naj bom miren.Da, jaz bom miren	A
vam, gospod Ruda - . / . / stran 140 . /	RUDA:	Da naj bom miren.Da, jaz bom miren.	A
Zakaj bi ne bila vesela?	RUDA:	Gospod Dolinar, - jaz si malo odpočijem tu gori	A
ANA, DOLINAR, ALMA, KOŽELJ odidejo.	RUDA	osorno: Ženin, - kaj ne pojdete za nevesto	A
SEDMI PRIZOR R u d a, D o b n i k	RUDA:	Težko mi je, prijatelj Dobnik.V rokah ne čutim	A
novorojen otrok. DOBNIK: Rekel sem ti zadnjič,	Ruda:	- ne pripoveduj mi teh stvari.Jaz ti ne svetujem	A
stori, kakor se zdi najbolje tebi samemu.	RUDA:	Tako strašna je ta pot ...Hitro in zaupno: Čaka	A
DOBNIK: To sem te prašal že jaz sam.	RUDA:	Ne, - nikar me ne poslušaj.V zadnjem trenutku	A
M a r t a MARTA: Jakob, kako ti je?	RUDA:	Dobro, Marta.Zakaj nisi storila, kakor sem ti	A
Čemu ne greš počivat?	RUDA:	Jaz pojdem počivat, Marta.- In še to.	A
DEVETI PRIZOR D o b n i k. R u d a	RUDA:	Zdaj bodi tako prijazen, prijatelj, in ostavi	A
Ne.	RUDA:	Torej z Bogom. DOBNIK: Ruda, - jaz ne bi rad	A
Torej z Bogom. . / . / stran 142 . / DOBNIK:	Ruda,	- jaz ne bi rad, da bi ostala zarad mene kaplja	A
moreš čakati, tedaj bi mi bilo to še ljubše.	RUDA:	In ti nimaš nobene gorke besede? DOBNIK:	A
odide. DESETI PRIZOR R u d a sam	RUDA	gre po sobi molče in s sklonjeno glavo: ...	A
Glejte, zdaj sem vesela, kakor ste želeli.	RUDA	k nji, hitro: Ana, - oprosti mi, dete moje	A
Ali nisem storila vsega, kar je potrebno?	RUDA:	Ne morem te prositi, Ana, da pozabiš - na svojo	A
-	RUDA:	Koliko si trpela, - a to se bo končalo, Anica	A
Oprostiti vam nimam ničesar, oče.	RUDA:	Tvoj obraz se je spremenil, Anica. ANA: To	A
samo, kakor je treba. O jaz sem srečna ...	RUDA	korak od nje, mirno in hladno: Dà, to je bilo	A
nisem imela drugega kakor svoje življenje ...	RUDA:	Ali kljub temu, - daj mi roko, četudi hladno	A
ANA: Kam pojdete, oče?	RUDA:	Počivat, dete moje; jaz sem utrujen.Gre k pisalni	A
Prejšnja. D o l i n a r DOLINAR: Gospod	Ruda?	RUDA: Dobro, da ste prišli.	A
Prejšnja. D o l i n a r DOLINAR: Gospod Ruda?	RUDA:	Dobro, da ste prišli.Za trenutek, prosim.	A
Dolinar? DOLINAR negotovo: Ne razumem vas -	RUDA:	Recimo torej, da me ne razumete.Ali tu ni treba	A
DOLINAR neodločeno: Ali ni mogoče -?	RUDA:	Zame ni mogoče.Moja preteklost leži na mojih	A
Kaj ste imeli z njim?	Ruda	je šel preko vrta hitro in mirno, a bled je	A
DOBNIK: Sploh pa ne mislite, da je čakal	Ruda	ravno vašega dovoljenja. ALMA iz ozadja	A
Govorite jasno! JUSTIN:	Ruda	vam gre s silnimi koraki ... izginil mi je skoro	A
obednice: Kje je Jakob? DOBNIK: Gospodična,	Ruda	vam je dejal, da pojdite odtod ... Pospravite	A
Tretja knjiga ROMANTIČNE DUŠE / JAKOB	RUDA	/ ZA NARODOV BLAGOR DZS 1967	A
govorjenja, da to ni zlato, temveč ničvredna železna	ruda.	Čerinu je upadlo srce, ali iskrica upanja mu	A
enako govorili. Zvečine so res rekli, da je	ruda	brez vsakršne vrednosti.Ali to pa vendar ne	A
iskrica, še ena, še več. »Ali vidiš, da tvoja	ruda	daje iskre?Tako trda je.	A
stran 28 . / Ako ta smrdeča in ničvredna	ruda,	katera je menda samo zato na svetu, da poštene	A
profesorju. Nato mu ta razlaga na dolgo in široko, da	ruda	ni brez vse vrednosti, ali v denar se mora spraviti	A
A vsega tega tukaj ni.	Ruda	se nahaja v zrnih in nikjer pri nas ni misliti	A
Kasneje se je pa tovarnam ponudila odlična	ruda	zelo poceni iz Egipta.Barke so morale imeti	A
do Trsta te obtežilne rude hudo poceni. Ta	ruda	je izpodrinila manj odstotno in dražjo gorenjsko	A
»Tako in tako,« je odgovoril popotnik. »	Ruda	mi je pošla, žeja je velika, ljudje pa skopi	A
tako milo pogleda in zahvali, kakor pa črna	ruda,	ki riješ za njo pod zemljo.Podlog ju kliče,	A
Morda je za klaftro globlje vendarle zlata	ruda!	“ V srcu jim je zapisano, da je vsak človek	A
”Morda je za klaftro globlje vendarle zlata	ruda!	“Ali zato ni rana nič manj skeleča; in zaceli	A
šepeče: ”Morda je malo globlje vendarle zlata	ruda!	“ Skrivajo se, da bi ne videli, ne slišali	A
hrisá iščejo vzhodnjaki. In pa Brestova bakrena	ruda	v holmih za Savo jim nič manj ne diši.« »Pasji	A
po lončenih ceveh razpihavali ogenj, da se je	ruda	topila. Tretje ognjišče je bilo že razdrto.	A
»Prav je imel. Zlata	ruda	je na Zelenici.« »Za zlato rudo ne vem.	A
se vam predstavljam: jaz sem vladni koncipist	Ruda.	« »Plemeniti Ruda?«	A
koncipist Ruda.« . / . / stran 5 . / »Plemeniti	Ruda?	« »Da, da!«	A
Kakor vsi v Borju!« »Seveda, seveda,« hiti	Ruda,	»to vse vem; Borje je naroden trg.Veseli me	A
vasi. »Imamo li še mnogo pota?« vprašal je	Ruda	zopet po dolgem molku ter globoko zazeval.	A
Poznam jo!« Plemeniti	Ruda	se je samoljubno nasmehljal. »Potem imamo še	A
novih čevljev in v sobo stopi naš znanec pl.	Ruda	v fraku, z belim ovratnikom in cilindrom.Za	A
ponuditi roko, da jo odvede v dvorano, a pl.	Ruda	ga je prehitel. »Pokažite nam prostor!« pravi	A
Hrastovo gospo za onima, a pred vhodom postal je	Ruda	in skozi dvorano je odvedel Koren svojo spremljevalko	A
na prvi sedež pod odrom. Za njim je privedel	Ruda	Boletovo ter ostal spredaj poleg gospa, koncipient	A
vso to slovenščino?« vpraša po tihem koncipist	Ruda	svojo sosedinjo izza razpete pahljače. »Ne vse	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani