robec (412)

Vstopi Krelj. Tišči si	robec	na usta.Molči, dokler ga Trubar ne opazi.	A
Kreljem gresta počasi iz hiše. Krelj si pritisne	robec	na obraz, ko stopita na ulico. 41.	A
jezikaj mi! Lenčka še stoji in se usekuje v	robec.	Tak sedi in poslušaj?	A
gledal. KOMAR je bil razprostrl svoj veliki	robec	po tleh in polaga knjige nanj: Kam bi z grehom	A
ste me tako lepo pozdravili? MAKS ji vzame	robec	in ji briše solze: Saj te imam rad, glej, Ninica	A
dragi, nikar ne zameri ... v cerkvi sem si tiščala	robec	na usta ... DOLINAR: Ne tako ... Milena, Milena	A
Jaz ne bom gledala tvojih rdečih oči, - spravi	robec!	DRUGI PRIZOR Prejšnji.	A
sinko, povsod težko. (Segne v nedrije, odmota v	robec	zavit denar in ga položi na mizo.) Ljudje,	A
Huj, skoro ruto mi je vzelo. (Popravlja si	robec	na glavi) Žagar.In kje je ostal Lojz? Pečarica	A
kapljica!« - Peter postavi kupico na mizo, potegne	robec	iz žepa in se začne usekavati, odhrkovati, prskati	A
spomini... so spomini...« Brke si obriše, stisne	robec	v roki, pa zamahne živo proti sosedu:	A
Drozeg drži še vedno pest na mizi in stiska	robec	v njej; oči mu žrejo prodirljivo v soseda.	A
od rdečice, potne kaplje ji blešče na koži;	robec	si popravlja, zavezujoč si ga pod brado, in	A
usekuje, razmotava in zlaga svoj velikanski	robec,	pljuje vanj in se zopet briše, brki se mu sprijemljejo	A
v žep, a ne privleče ven lisic, ampak velik	robec.	Otre si z njim vrat in čelo pod trdim senčnikom	A
Da veste, gospa.« In spet je vtaknil	robec	za vrat.»Uklenil ga bom.«	A
in ni še suh, včeraj, ker mu je vzela umazan	robec	iz žepa in ga ni nadomestila s čistim.So pa	A
brki. Tudi vonj po tobaku, ki ga ima očetov	robec,	ko mu, otroku, utira nos in se jezi. Uprl je	A
Tisti trenutek pa sem se že zavedel, da je	robec	v roki edini predmet, ki mi je ostal od doma	A
nagemu telesu prinesel iz kopalnice. Škatlice in	robec,	v katerem sem jih imel zavite.Dani mi jih je	A
ampak sem mirno šel svojo pot in varoval v dlani	robec	kakor v harzungenski kopalnici.Precej sem bil	A
štirikotna odprtina je zgoraj, in medel, sinjkast	robec	neba nad njo. »Takó žalosten konec,« je rekel	A
zabliskale drobne zelene oči. Segla je v žep po	robec	in si obrisala pegasto čelo in valovito lobanjo	A
evangelij, se je hrešče odhrknil in pljunil v pisan	robec.	Tako župnikovo dejanje ni nikdar pomenilo nič	A
zmečkajo - pihne na prag, razgrne nanj žepni	robec	in previdno sede. Chriznich je večen	A
tri kamenčke po vodi, si obrisal roke v rdeč	robec,	ponjuhal tobak, pogledal v sonce in dvakrat	A
in se počasi spustil na skrinjo. Potegnil je	robec	iz žepa in si začel otirati prostrano čelo,	A
k svoji postelji in ko je povezoval v pisan	robec	svoje stvari, ni zinil besede. »Konec	A
sapo. Globoko se je odkašljala in pljunila v	robec.	»Na, poglej zverina,«	A
je prikimal oče. Počasi je potegnil iz žepa	robec,	ga z obema rokama razgrnil in zaplahutal z njim	A
Ravnici, pač pa je kar potegnil iz žepa svoj	robec,	ga razgrnil, zaplahutal z njim, se useknil,	A
tvojih letih,« je rekel oče. Potegnil je iz žepa	robec,	ga razgrnil in zaplahutal z njim, toda useknil	A
črne. Sem ter tja je segel v malho po pisan	robec,	si obrisal potno plešo, se gromko usekoval in	A
Dovolj!« ga je prekinil starejši. »Potegni mu	robec	iz žepa!« »In zakaj prav jaz?« se je	A
starejši. Agent me je potipal po žepih, izvlekel	robec	in mi ga vrgel na posinele roke.Potem je takoj	A
posinele roke. Potem je takoj segel po svoj	robec	in si začel trdo otirati prste.Obrnil se je	A
meni, da bi mi odklenil lisice. Pokazal je v	robec	in bevsknil: »Spusti to svinjarijo na	A
»Spusti to svinjarijo na tla!« Spustil sem	robec	in stopil je nanj.Kako rad bi mu rekel, naj	A
je starejši možakar s hudimi brki. Pobral sem	robec	in šel za njim. Ječar je rožljal s ključi, moji	A
nepremično. Potem sem zagledal v rokah svoj krvavi	robec.	Spreletel me je mraz in obšle so me hude misli	A
položil na zlat četverokotnik in nanj razgrnil	robec,	da bi se posušil.Četverokotnik je počasi potoval	A
čudno vznemirjen, da sem bliskovito potegnil	robec	iz žepa in začel z noro naglico brisati veliki	A
krvavi madež ... In potem sem spet dolgo pral	robec.	In spet sem ga sušil na bridkem četverokotniku	A
ključi udaril po licu. In spet sem moral seči po	robec	- Toda dovolj!	A
vode in si umil obraz. Potem je poiskal svoj	robec.	Bil je krvav.	A
potem pa se je vlegel na posteljo. Oči je uprl v	robec	in se je skoro nasmehnil bledim rožam na sončni	A
»No, zdaj bova pa zares začela. Tu imaš	robec,	kajti krojači se ne usekujejo s prsti, da boš	A
Venček se je glasno useknil, spravil rdeči	robec	v žep in sedel k veliki mizi.Oče mu je vrgel	A
teh besedah zjasnilo srce, vstal je, potegnil	robec	iz žepa in šel iz izbe. Na pomlad ga	A
prebledel in naglo segel v žep po svoj rdeči	robec,	da bi obrisal obilne solze, ki so se mu že stekale	A
se je krohotal Moj Jezus in pridno uporabljal	robec,	ker so mu solze od smeha kar drle po raskavem	A
je bal, da bo moral pred vsemi seči v žep po	robec,	se okreniti v steno in si obrisati »smet« iz	A
sobi. Potem je posmrknil, potegnil iz žepa rdeč	robec	in se glasno useknil za slovo. Venc	A
razpelom in sunkovito zaihtela, namočila je	robec	in začela z divjo ihto čistiti rdeč madež na	A
Nekaj odseva čutiš v bolnem živčevju. po	robec,	da sem se obrisal.Moral je biti čisto umazan	A
ali ti je tekel pot po čelu, ali si segel po	robec	in se obrisal?Lahko sežeš k čelu, poslušaš utrip	A
peklensko vroče in ti teče pot po čelu in sežeš po	robec,	da bi se obrisal.Če ti sonce pritiska na teme	A
torbe. Neprestano si je brisal potne roke v	robec,	ga spravljal v žep in znova segal ponj.Rekel	A
vsak dan si je brez prestanka tiščal na nos	robec,	namočen v kolonjsko vodo.Po nasvetu enega od	A
ko je videla Maksa, kako si siv v obraz tišči	robec	s kolonjsko vodo na nos, je sklenila nekaj storiti	A
bila krvava resničnost. Gregor mu je ponudil	robec,	da si je ovil prst.Zdaj mu je spet šlo na jok	A
svinčnik, ključe, zlomljeno cigareto, tobačni prah,	robec,	vse.Sunkovito vtakne ključ v odprtino, obrne	A
odprl vežna vrata, vzel iz žepa čist in zlikan	robec	in si začel naglo drgniti rokave suknjiča.	A
krvi je zdrselo po papirju. Pritisnil si je	robec	na razdejani uhelj.Ban mu je pogledal čez ramo	A
rokami pripravil ‘travo’. Iz cigareta je na	robec	s svaljkanjem iztisnil tobak, mu primešal nekaj	A
tako krepko mu stisne pest, s katero je držal	robec,	da je takoj izpustil.Juri povije svoje blago	A
vzemi, kar imam!« In podarila mu je svilen	robec	za okoli vratu, da on še nikdar ni videl tako	A
stran 81 . / Videl je, kako je potegnila	robec	iz žepa in ga pritiskala na obraz.Ta pogled	A
resnici zavidal. V roki je držal velik rdeč	robec,	ki je bil nazadnje že ves premočen, ker z njim	A
Omahnila je fantu na prsi in pritisnila na oči	robec.	Jaka je molčal.	A
Stari cigan je vzel iz notranjega žepa veliki	robec,	ga razgrnil in si z njim dolgo brisal nos.Potem	A
zagovarjal, nekdo zamikal obraz, oskrboval	robec	s primerno vsebino, molil nezaželeni ud ob hlačnico	A
premotril ves prostor s hanom vred. Izvadil je	robec	iz žepa ter si obrisal prah in znoj s čela ter	A
iguman samostanski predstojnik jašmak oblični	robec,	koprena muslimanskega odraslega ženstva jerbo	A
umetnik za zgradbo svoje drame. Tisti Desdemonin	robec,	ki ga je videl Otelo pri svojem namišljenem	A
kakšna zmota?« je ugovarjala nova Micka in vzela	robec	izpred oči in niso bile oči prav nič mokre.	A
Pogledala je v naročje, kjer je z rokama mencala	robec,	pogledala je Smuka, da so ga kar izpreleteli	A
pogledam jih.« Obrisala si je nos in ker je bil	robec	baš pri rokah, še oči. »Ne jokaj se!« je rekel	A
ima vsak svojo čedno posteljo, kajne, pa še	robec	za usekovanje, prav po gosposko, in krtačico	A
popotnik ni videl kam, izroči burji še svoj	robec,	da mu pokaže pot v kotanjo, kamor zanaša ugrabljivi	A
krajcar, so mi ga dali včeraj oče zate! Še po	robec	stopim, kar na dvorišču me počakaj!« S krajcarjem	A
bližale so se mu solze in segel je v žep po	robec.	Pa začuti v žepu svetinjico, ki mu jo je dala	A
dva manj ko tridesetimi vinarji, tri nožičke,	robec,	pet tobačnih končkov, kos kruha, dva žeblja	A
možganih, strah jo je bilo moža. Iz žepa je vzela	robec,	odvozlala mu vogal in tiho dala Kocmurju krono	A
sekiro?« Pokimala je in si tiščala obraz v	robec.	»Vi ali mož?«	A
sem še rekel ženi, naj si vozel napravi v svoj	robec	‒ moj je v perilu ‒ da na pismo ne pozabim.	A
mi je prav tisti hip pričela teči kri in sem	robec	tiščal pred nos. In sedaj je čudovita ta zveza	A
/ ne vidi in je odveč, lepo izrezati žepni	robec,	in kadar se na železnici pojavi kaka odlična	A
inozemstva, ročno potegne iz službene torbe žepni	robec,	ga razprostre in se vanj strumno in s poudarkom	A
legel v posteljo in si preko nosnic položil	robec.	In da ne bi mislil na smrad in špirit, sem zopet	A
segel po literaturi. Toda sem duhal tudi skozi	robec.	O, o, o!	A
preden ga je jedel, najprej obliznil in obrisal v	robec,	potem da se je v isti robec useknil, kar da	A
obliznil in obrisal v robec, potem da se je v isti	robec	useknil, kar da ni higienično ‒ fej! S kratkim	A
tudi še barvaste srajce in okoli vratu pisan	robec,	niti niso vobče brez hlač in čev ljev.Le poleti	A
iz razreda in je pozabil tobakiro in očala in	robec	in seveda tudi dežnik, toda je bil dežnik pozabil	A
kateder pa so s katedra padla očala in tobakira in	robec,	ki so ležali tam še od prejšnje ure. Očala so	A
Metod pa se . / . / stran 108 . / je useknil v	robec,	da je kar zatrobentalo, in tako so trije kralji	A
name?« Ančka mu je izmaknila roko in poiskala	robec,	ker jo je silil jok. »Saj nisem hud, samo žalosten	A
bela, mrtva tihota. Ančka je potegnila iz žepa	robec	in si ga pritisnila na oči. Korak ji je čezdalje	A
Franca in ga pogledala, ko je zvijala mokri	robec.	»Te bomo že prosili, ko bo treba.«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani