To je bila predsmrtna jasnovidnost, ko človeka objame nebuloza belkastega pogina, kateri bo hitro sledila plast gostega mraka. Tisti trenutek pa sem se že zavedel, da je robec v roki edini predmet, ki mi je ostal od doma, a takó namočen z rdečo snovjo je v moji dlani naenkrat postal izgubljeni vir življenja. Najbrž sem takrat spet trznil z glavo.