nova beseda iz Slovenije
in Tacit, pa tudi aleksandrijski zgodovinar | Ptolemaj, | opisujejo z latinsko besedo Venedi. Ptolemaj | C |
Ptolemaj, opisujejo z latinsko besedo Venedi. | Ptolemaj | opisuje Vende kot največje ljudstvo ob vendskem | C |
prišel v Egipt, vendar mu je egiptovski kralj | Ptolemaj | odrekel zatočišče in bi ga dal ubiti kakor vsevednega | C |
še Eratosten in šele v 2. stoletju po Kr. je | Ptolemaj | ponovno dokazal večjo pravilnost Herodotovega | C |
artografijo. Njegove podatke je uporabil tudi Klavdij | Ptolemaj. | Geografsko znanje se je prvič močno povečalo | C |
ografskih podatkov avgustejskega imperija. Klavdij | Ptolemaj | je svoja dela napisal v Aleksandriji med letoma | C |
Aristobula ter dnevnik o plovbi že omenjenega Nearha. | Ptolemaj, | ki je po Aleksandrovi smrti postal upravitelj | C |
voditelj, preračunano in v skladu s potrebami. | Ptolemaj | se osredotoči na vojaške dogodke, značajske | C |
njem simpatično človeško sliko, medtem ko ga je | Ptolemaj | opisoval le v vlogi vladarja.Različni pristop | C |
Proemij Kjer sta se | Ptolemaj, | [500] Lagov sin, in Aristóbul,[501] Aristobulov | C |
pisalo tako neusklajeno. Po mojem mnenju sta | Ptolemaj | in Aristobul najbolj zanesljiva, kajti Aristobul | C |
Aristobul se je ob kralju Aleksandru bojeval, | Ptolemaj | pa je bil poleg tega, da se je z Aleksandrom | C |
Bližnjem vzhodu in Iberskem polotoku. [355] | Ptolemaj | XIV.Filopator, ki se je leta 47 pr. Kr. poročil | C |
vprašanje na osrednje mesto; nasprotno pa je | Ptolemaj | (in po njem Arijan), ki je poskušal Aleksandra | C |
[499] Prevod in opombe G. Pobežin. [500] | Ptolemaj | I. Soter (»rešitelj«), 367/6‐282 pr. Kr.Sin | C |
O njem so pisali Plinij starejši, Tit Livij, | Ptolemaj, | najslavnejši Izolan Pietro Coppo, Koprčan Nicolo | D |
Kopru, Coppo na Barbarigo pri Pulju, Plinij in | Ptolemaj | onkraj Pulja, pri Raši ...Šele arheološka izkopavanja | D |
civilizacije) sledijo epigoni. Tem pa klovni - kot | Ptolemaj | XII.Piskač ali tujo učenost prežvekujoči intelektual | D |
pred Kristusom uvedel Aleksandrov vojskovodja | Ptolemaj | I. Soter, klonilo pa je pod rimsko ekspanzijo | D |
štetja deloval geograf, astronom in matematik | Ptolemaj | Klavdij, ki je napisal Uvod v zemljepis, v delu | D |
pozneje izdelali Platon, Arhimed in Klavdij | Ptolemaj) | , namreč, kot je opozarjal že Solla Price, jasno | D |
prestola odlikovanega položaja, ki ji ga je namenil | Ptolemaj« | , ali da je bil Kopernikov korak »prvo razvrednotenje | D |
n. š. prvi Aleksandrov naslednik v Egiptu, | Ptolemaj | I. Soter, ustanovil Veliko knjižnico v Aleksandriji | D |
Aleksandrijo prišel poučevat Ptolemajeve dediče. | Ptolemaj | I. in prvi aleksandrijski knjižničar Demetrij | D |
nauk, četudi je z opazovanji sam ugotovil, da | Ptolemaj | le ni imel povsem prav. Brahe je zato izdelal | D |
krožnicah, kot si je v drugem stoletju predstavljal | Ptolemaj. | Njegovo delo Almagest je bilo skupaj z zakoni | D |
krožnicah, kot si je v drugem stoletju predstavljal | Ptolemaj. | Njegovo delo Almagest je bilo skupaj z zakoni | D |
To pa je že nekaj. Mathuro je omenil že | Ptolemaj | in tudi kitajski popotnik Hyuen Tsang v sedmem | D |
dolini in še dlje. Strabon, Plinij starejši, | Ptolemaj | poročajo o Okri (pozneje Prevala in Razdrto | D |
zasukaš, eno ali drugo, pa pride drugače. In ta | Ptolemaj, | Ptolemaius in potem njegov dvorni anagramist | G |
zasukaš, eno ali drugo, pa pride drugače. In ta | Ptolemaj, | Ptolemaius in potem njegov dvorni anagramist | G |
geometrije, astronomije in osebnosti kot Evklid in | Ptolemaj. | Tu se je upodobil tudi sam Rafael, vendar je | P |
n. š. prvi Aleksandrov naslednik v Egiptu, | Ptolemaj | I. Soter, ustanovil Veliko knjižnico (h megál | P |
bila tudi bogata knjižnica, v kateri sta si | Ptolemaj | I. in prvi aleksandrijski knjižničar Demetrij | P |
pričkajo se venomer ‐ dobro jih muze rede. | Ptolemaj | I. je sledil egipčanski tradiciji uvajanja novih | P |
neomejena sredstva, posebno uspešna pri tem sta bila | Ptolemaj | II.Filadelf in Ptolemaj III. Everget. | P |
uspešna pri tem sta bila Ptolemaj II. Filadelf in | Ptolemaj | III. Everget. Slednji je uvedel tisto znamenito | P |
ki jih je našla, in lastnikom vrnila prepise. | Ptolemaj | III.Everget si je iz Aten sposodil izvode številnih | P |
Atene vrnil le prepise. Demetrij Faleronski ali | Ptolemaj | II. naj bi bil zbral tudi spise 72 židovskih | P |
zagotovila tudi z monopolom nad papirusom, saj ga je | Ptolemaj | Everget preprosto prepovedal izvažati iz Egipta | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |