prelepo (812)

vedno vrté, A mleti pomaga Mohorku Rejenka,	prelepo	deklè. »Káj, sósed, pa tí si prinêsel?«	A
stran 34 . \/ A nihče v lozo ni prišel, da bi	prelepo	spet otel. Pa v gozd izgubil kralj se mlad in	A
ve, al angelček ali demon prijela za vrv je s	prelepo	rokó in tànko zaklenkal je zvon. »Oj sveta božja	A
... ZLOŽIL BI	PRELEPO	PESEM Zložil bi prelepo pesem draga	A
ZLOŽIL BI PRELEPO PESEM Zložil bi	prelepo	pesem draga, o čarôbi tvoji, o velíkem	A
čaše vína nímam jaz. Pač imel bi ljubico	prelepo	a kar mine, mine za vsikdár; pač imèl	A
zdaj trpí! Od solzá bi bilo rdeče prej	prelepo	ti okó, lice bi ti bilo bledo kakor meni	A
večer jaz bi sanjal pač tisoč let. Kako	prelepo	v mesečini obraz tvoj sveti se nocoj,	A
. / . / stran 32 . / Po cesti tam z gospo	prelepo	graščak se vozi na sanéh; sladkó zvené	A
zdaj trpí. Od solzá bi bilo rdeče prej	prelepo	ti okó, lice bi ti bilo bledo, kot je	A
17 Po cesti tam z gospó	prelepo	graščak se vozi na sanéh; sladkó zvené	A
Zdí se mi že davno, davno ... Ali bilo je	prelepo.	In mamá je govorila, govoríla brez prestanka	A
sonce ní: na gôri kralj Matjáž stojí s	prelepo	zlato krono. Oj, dolgo je pod goro spal	A
le skrij me, noč, svoja, tri leta že ljubim	prelepo	Marijo, brez sreče živim, brez pokoja! Pesem	A
Le včasih se prikradeš v sanje zlate Kot na	prelepo	pesem, mislim nate kako nekoč bila mi draga	A
ptiček, kaj za to, če umiram jaz? Kaj, če cvetje	prelepo	vzel je zimski mraz? Glej, zelen je znova gaj	A
Sladko vince ...	Prelepo	rumeno kak čisto zlato, le pijmo pošteno to	A
kakó mi ob mizi pripravlja kavo.« In še tiše: »	Prelepo	je bilo.Zmeraj sem vedel, da je prelepo zame	A
tiše: »Prelepo je bilo. Zmeraj sem vedel, da je	prelepo	zame in da ne bo trajalo.« Vem za to črno klico	A
ničesar od tega, kar imamo: mogočno cerkev,	prelepo	vas, hleve polne živali, skednje, bombažno tkalnico	A
Gostič, »da bi zadel kakšno terno.« »Sta se	prelepo	gledala, dokler je bila živa,« je dejal Tomažon	A
nepopravljivimi dogodki, prijeten dan se dela zunaj, in	prelepo	je v dušah in telesih. Med pogovorom	A
junaška, gibčna postava, dasi je ni venčalo	prelepo	lice.Bilo je nekoliko razdrapano po kozah in	A
je neko jutro drobna ptička sedla na okno in	prelepo	zapela in žena je razumela njeno petje in se	A
Jakope nedeljo za nedeljo in je včasi videl	prelepo	grofico, včasi je videl njeno sestro, včasi	A
V osmem letu pa se je zgodilo, da je Jakope	prelepo	grofico srečal sredi v Tepanjcah, namenjena	A
dobro za one v Tepanjcah. Nego jim je čul na	prelepo	slovansko ime Cvetoslav, kar je pravzaprav isto	A
klobuk s čela, izjavil: »Hardun!« in zahreščal	prelepo	pesem od Lovrenca in njegovega čevlja brez podplata	A
roki kakor prerok stare zaveze, potem je zarjul	prelepo	za ta obred veljavno pesem: »Tičica golobček	A
se ob živahnem odobravanju veselih sorajalcev	prelepo	poljubita. Pa je tako naneslo, da so se baš	A
je zbrala ‚Majolika’ in mi olajšala odhod s	prelepo	narodno pesmijo: ‚Pober′ se ti huncvet preč	A
ugibal mojster, »prepametne se mi zde številke,	prelepo	razdeljene take nerade pridejo.« »Kamor jih	A
Stanku, ki se ga je že prijemala pijača, še	prelepo	igro »trululu«.Imel je dve majhni kroglici,	A
večerno prizorišče in s težko glavo premišljeval	prelepo	igro »trululu«, ko ga je počastil s svojim obiskom	A
Rajši si dajte cepiti opico!	Prelepo	poje življenje! In povejte še Vašemu gospodu	A
svitu, vse njegovo sveto telo je tako rekoč	prelepo	cvetelo in nad njegovim grobom se je širil vonj	A
hlev, razvrstil bi se bil v svetlem krogu in	prelepo	zapel: »Slava Bogu v višavah!« Pa bi že izza	A
Ali ti je prav?« »	Prelepo,	mama, vse prelepo zame!« Mokarico so vsi imenovali	A
Ali ti je prav?« »Prelepo, mama, vse	prelepo	zame!« Mokarico so vsi imenovali mamo.	A
»Otroci, lepo je bilo tukaj!	Prelepo	stanovanje smo imeli.Toda približala se nam	A
porabi." . / . / stran 62 . / Levo naselje s	prelepo	cerkvico, desno visoke, ravne lipe, poleti košate	A
svetli mladi glasovi, ki so zapeli pridušeno in	prelepo:	'Rasla je jelka / do neba, do neba, / rasla	A
Zdaj pa je vsega konec ...	Prelepo	in predobro se nam je menda godilo.Uh, ta Miklausin	A
večernem soncu razcvetela cerkvica svete Uršule v	prelepo	rožo in z Oljske gore se je prelivalo prav do	A
pomislila in sta bila zadovoljna obadva, zakaj	prelepo	jutro je bilo, od sonca na čelo poljubljeno	A
Komaj pa je zavzdihnil, je pomislil na tisto	prelepo	hišico za cerkvijo nad klancem, na tisto preprijetno	A
tolažil, voz pa je drdral veselo proti Ljubljani.	Prelepo	jutro je bilo; svež vzduh, ves poln sladkega	A
povrnila luč na nebo in se je razlila tam v	prelepo	zarjo.Alešu se je storilo mehko pri srcu, ko	A
je prišel doktor Premec, eleganten človek s	prelepo	rjavo brado in smehljajočimi očmi, velik mecen	A
da bi se odpočil. Tam pa je videl na steni	prelepo	podobo in vse ga je spreletelo, kakor radost	A
lepega.« In Katica je ugledala v njeni roki	prelepo	rdečo rožo, kakor da bi bila pravkar vzcvetela	A
in zaupa; da drži ta pot v samo veselje in v	prelepo	prihodnost. Ženska je pripovedovala:	A
ko sva hodila z materjo križem po ulicah.	Prelepo	so se svetile hiše, vse tako visoke in gosposke	A
JUTRANJA CIGARETA Gotovo je sijalo nad mestom	prelepo	jutro.Rulete so se stresale v vetru; in kadar	A
III	Prelepo	jutro je bilo, iz rosne mesečine porojeno, od	A
spodobnim korakom, zavzdihnil je in se je napotil.	Prelepo	jutro je bilo, dolina šentflorjanska pa ni uživala	A
kričavo popevanje. On pa se je ozrl in je videl	prelepo,	nebeško, zvezdnato noč.Ne mogel bi bil razložiti	A
Vprašaj nogo in čevelj. Ampak ko sem ugledal to	prelepo	dolino, sem takoj sklenil v svojem srcu: to	A
ga je omamila luč, kihnil je in je pljunil na	prelepo	krilo gospe županje; drugo jutro se je ustrelil	A
je uprl veter v njeno krilo, so se prikazale	prelepo	ustvarjene noge in kadar je hodila po cesti	A
je dodobrega izpregledal. Šlo je po cesti	prelepo	dekle.Vse se je žarko svetilo v soncu: oči,	A
glava se je zibala, zibaje je spremljala pesem,	prelepo,	nikoli zaslišano. ”Prisodil si bridkosti	A
Spomnim se na stari dom, na zgodnjo mladost, na to	prelepo,	vso s svetlimi sanjami prepreženo; in takoj	A
toda bil je zelo ljubosumen. Zaklenil jo je v	prelepo	kajbico in je gledal skozi ključavnico.Če si	A
ter jo pogladilo po licih s prijazno roko. Vse	prelepo	pričakovanje čisto novega življenja, velike	A
Ob vernih dušah je.	Prelepo	jesensko jutro se drami; bele megle se vzdigajo	A
luskinasti rep. Prelepa pokrajina je bila naokoli,	prelepo	je sijalo sonce, ali kraljična ni videla ne	A
knjigo svojega srca ter zapazil tam nenadoma vse	prelepo,	zdavnaj pozabljeno podobo.Droben obraz je bil	A
motil drugega; vsi so gledali zamaknjeni v tisto	prelepo	luč nebeško, tam pa je bila zvonka in resnična	A
privzdignil obrvi; dacar pa se ni zmenil. ”Zakaj	prelepo	mlado nevesto, da tako rečem: najlepšo cvetico	A
mu je potrkalo na srce in sram ga je bilo.	Prelepo	jutro mu je zasijalo v obraz, rosa je bila v	A
je sijalo sonce, ko je stopil župnik k oknu.	Prelepo	jutro je bilo; tenki, beli, svetlo obrobljeni	A
usmiljeno, da mi je, beraču, samo ponudilo to	prelepo	zlato krono.Kako bi ne bil vesel, ko sem zadobil	A
prvim zelenim lokom, razpetim preko ceste.	Prelepo	so ga pozdravili farani in genljivo besedo je	A
kakor da sem ga doživel danes. Nebo je bilo	prelepo,	brez najmanjšega oblačka, - in vspenjalo se	A
- In danes! Kako	prelepo	se je razvila naša umetnost,kako visoko smo	A
kakor otrok - ljubila je z vso dušo, s tisto	prelepo,	čisto dušo - Bog pomagaj meni grešniku - dà	A
suknjič, kljub temu pa sva se imela sama v koči	prelepo.	Počutila sva se kakor kralja na svojem.	A
novi pustolovščini nasproti. Že slišalo se je	prelepo:	planike nad prepadom, nevarnost, nekaterim uspe	A
bili trije prosti dnevi v hribih. »Ali ni	prelepo!	« smo vsi obstali kakor vkopani, ko smo pridrveli	A
naravnost na Triglav, oče pa mi je pozneje poslal	prelepo	porcelanasto posodo. Največje presenečenje	A
svetega Vida donečih zvonov?« Tožno pristavi: »	Prelepo	poje svet′ga Vida zvon, kater′ga slišal več	A
stran 52 . / Ameriko, masirat svojo bolno teto,	prelepo	manekenko Magdo Zamorec. Nikoli več ga nismo	A
nadodrednikovo pokojno dušo na neznani svet s	prelepo	žandarmarijsko koračnico Levo-desno, ena-dva	A
jokav; cmerav in neznansko siten. Hodil je v	prelepo	bukovo hosto in je skrival svojo žalost in jezo	A
je skozi stisnjene trepalnice gledala svojo	prelepo	prvo mladost, ki je lebdela pred njenim begajočim	A
mogla drugače, preljubeznivo jo je pozdravil in	prelepo	prosil, Adelo je dala poklicati. »Grofična,	A
Tako bo samostan dobil še enega patra in z njim	prelepo	Radohovino.« »Kaj pa Tončka?«	A
Dekleta in mlajše žene so zavidale Jelko za	prelepo	pisano ogrlico.Še nikoli niso videle take.	A
ni enakih na svetu. Njih vrh pa je Jazon s	prelepo	Medejo. Na krovu so vsi molčali.	A
Lisjaka, Pisana Tulpa, sama od sebe privedla	prelepo	mladenko Črnoglavko.Res sem koj segel po njej	A
in prinašali na peščeni breg čudno zavite in	prelepo	pisane školjke, o kakršnih v Velikem jezeru	A
Ančka se je zavedela, da bi bila morala za	prelepo	očnico Marka poljubiti, pa se mu še zahvalila	A
dveh, narahlo stisnjenih deščic, je Ančka vzela	prelepo	očnico. Žalostno je pogledala Rozalko: »Rozalka	A
družbe so bile s silno radovednostjo uprte v	prelepo	tujko; nekateri so jo že poznali.Megla pa je	A
ni krasna, minula pa ‒ ah, glejte, glejte to	prelepo	razsvetljavo!Pa kje so Boletovi?«	A
razprave ter oblačil grško modrost in učenost v	prelepo	latinščino.Za to, da ga svet še imenuje, da	A
ostavil je lepo imovino nedaleč od mojega doma in	prelepo	edinko.Bila je blizu pet let mlajša od mene	A
igral, zadostil svojemu narodnemu čutu, zapoje	prelepo	Schubertovo pesem »Popotnik«. Pel je s tako	A
pač, le preglasno mi časi kliče srce: To je	prelepo,	to ne more dolgo trpeti! Časi mi je, kakor bi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani